Men se je pa enkat neki zlo čudnega zgodil; se "ganjava" z nekim maherjem z Espaceom, tanovim, pa pol tm nekje nad 200 je unmu očitno zmanjkal "muzike"

, ga spustim naprej, da ga spet mal prehtim, da vidm kok bo kej živčn, če ga stara 323 GT ustrahuje, no pa se mi prbliža, me hoče s ceste rint, slalomira proti meni, pol mal kasneje stojiva na cestninski vzporedno, mi kaže, da se bova malo naprej že še srečala, pa zvleče ven nek nož (un narezan, ogromen), no u tistem jz samo po gasu, mal slaloma med kamioni, mal po odstavnem, pa me že ni blo več nikjer, še ena simpatična teta me je spustila, ko sem ji vmes razložu, zakaj tako urivanjem med kolonami, pizda sam tkt sm vidu d pa tole ni šala!
Od tkt naprej, mal drugače gledam na vse skupi, ker vem da je dost ubrisanih ljudi, ki majo tut kako orožje pr sebi, pa mogoče niso vzel kake tablete za umiritev, morda so celo v fazi abstinenčne krize, nakrizirani itd., skratka ne veš s kom maš posla, nekateri ljudje pač nimajo česa izgubit, jaz imam, zato rajši malo s pametjo. Npr. pred kakimi dvemi tedni, se peljem normalno, z Brezovce, pr Paviljonu, na AC, pa proti LJ, pa se mi nekdo zalepi na rit, mi blenda ko fuknen, pa ponavad nabijem bremzo, tokrat pa sem mel slab občutek (pol ko sm vidu da ni kak znanec) se mi zdi da je bla neka alfurina 145, no pa se vključmo na AC, me je še mikal da stisnem Celičarja za njim, ampak kot sem reku, glava je ena, pazit je treba nanjo, pa kot pravjo:
"bolš živa reva, kot mrtu heroj!"
Sašo - vem kaj si mi želel povedat, se kr strinjam!