Prišle tri sodelavke s službene poti, na kateri so prespale v nekem hotelu. Pa ena razlaga, kako zjutraj pri zajtrku ene ni bilo. Čez nekaj časa pa njej zvoni mobi in jo kliče tista, ki je ni bilo na zajtrk. To že malo panika zagrabi, kaj se je zgodilo, se oglasi in ji tista vsa panična začne razlagat, da ne more iz sobe, ker ima soba samo troja vrata: ena vodijo v kopalnico, ena so od omare, na tretjih je pa na kljuki obešen listek in piše 'Ne moti'...
Saj ne, da bi to bilo nekaj hudo pomembno, ampak ta, ki je "obtičala" v sobi, je slučajno ena mlada blondinka...
- "Kako je bilo v kinu? Si spoznala kakšnega novega?"
- "Grozno je bilo! Trikrat sem se morala presesti!"
- "So te nadlegovali?"
- "Ja, ampak šele četrti..."
Pravnik ugotovi, da se njegova žena "daje dol" z mlajšim kolegom pravnikom. To naj bi se celo dogajalo v njegovi hišici na morju. Slučajno se srečata na sodišču. Starejši hladnokrvno reče mlajšemu kolegu:
- "Slišim, da ste lovili na morju. Po zakonu o ribolovu tisti, ki ga ujamejo na krivolovu, ostane brez orodja."
Mlajši mirno odgovori:
"Tisto se ni zgodilo na morju, temveč v vašem vikendu na kmetih. Po kmetijskem zakonu pa tisti, ki seje na tuji zemlji ostane brez semena, pridelek pa ostane lastniku zemlje..."
Pravzaprav nisem nikoli razumel, zakaj se seksualne potrebe moških in žensk tako razlikujejo. In nikoli nisem razumel vsega ostalega sranja v zvezi z Venero in Marsom. Prav tako nisem nikoli razumel, zakaj moški razmišljajo z glavo, ženske pa s srcem...
Na primer: lepega večera prejšnji teden sva bila z ženo zvečer v postelji. Strast se je začela razplamtevati. Ko je ona naenkrat rekla:
- "Ne morem danes, nisem razpoložena... Želela bi, da me samo malo držiš v naročju."
Osupel sem rekel:
- "KAJ?? Kaj je pa je zdaj to?"
In nato je izrekla besede, ki se jih boji vsak normalen moški na planetu:
- "Ti enostavno ne razumeš mojih čustvenih potreb, ki jih imam kot ženska, da bi zadovoljila tvoje fizične potrebe, ki jih imaš kot moški."
Na moj butasti pogled je odgovorila:
- Mar me ne moreš ljubiti takšno kot sem in ne zaradi tega, kar počnem s tabo v postelji?"
Glede na to, da sem ugotovil, da ta večer ne bo nič, sem se obrnil na bok, nekajkrat silovito prdnil in zaspal.
Naslednji dan sem poklical v službo in sporočil, da imam dopust in da bom čas preživel s svojo ženo. Najprej sem jo peljal na kosilo, nato pa se v velik nakupovalni center z velikim oddelkom za žensko garderobo.
Poskusila je nekaj zelo dragih kompletov, a ker se ni mogla odločiti, katerega bi imela, sem ji rekel, naj vzame vse tri. Hotela je tudi čevlje, ki bi se skladali s kompleti, in rekel sem ji, naj pomeri po en par za vsak komplet.
Nato sva šla še do oddelka z nakitom, kjer je pomerila nekaj diamantnih uhanov. Da vam rečem ... Bila je taakoo vzburjena...
Pomislil sem, da me malo testira, ko si je zaželela se znojnice za tenis, čeprav še v življenju ni drzala loparja v rokah. Mogoče si je začela misliti, da jo malo **** v glavo, ko sem samo rekel:
- "Seveda, draga."
Od silnega vznemirjenja je bila tik na tem, da doživi orgazem.
Nasmejana je končno rekla:
- "Mislim, da bi to bilo vse, pojdiva do blagajne."
Komaj sem se zadrževal, da nisem prasnil v smeh, ko sem ji rekel:
- "Ne morem danes, nisem razpoložen."
Obraz ji je pobledel, spodnja čeljust se ji je spustila do kolen:
- "KAJ?? Kaj je zdaj to?"
Nato sem ji rekel:
- "Samo hotel sem, da DRŽIŠ vse te stvari v naročju nekaj časa ... Ti enostavno ne razumeš mojih finančnih problemov, ki jih imam kot moški, da bi zadovoljil tvoje potrebe po nakupovanju, ki jih imaš kot ženska."
In ko je bila ravno na tem, da me ubije s pogledom, sem ji rekel:
- "Mar me ne moreš ljubiti takšnega, kot sem, ne pa zaradi stvari, ki ti jih kupujem?"
Ženske med 15-tim in 18-tim letom so kot Kitajska ali Iran: hitro se razvija, ima ogromno potencialov, a je za tujce zaprta.
Ženske med 18-tim in 21-tim letom so kot Afrika: čudovita, a še vedno le na pol odkrita in na pol divja.
Ženske med 21-tim in 35-tim letom so kot Indija ali Španija: zeloooo vroča.
Ženske med 35-tim in 50-tim letom so kot Francija ali Italija: polna nekih zanimivih stavb in odpadajočih fasad, a še vedno zelo zanimiva in vredna obiska.
Ženske med 50-tim in 60-tim letom so kot Rusija ali Kanada: prostrana in tiha. Nihče ne čuva meje, a kljub temu ni posebnega navala obiskovalcev.
Ženske med 60-tim in 70-tim letom so kot Anglija ali Mongolija: slavna preteklost brez prihodnosti.
Ženske po 70-tem letu so kot Sibirija: vsi vedo, kje je, a nikomur niti na misel ne pride, da bi hodil tja.
Pri moških je malo drugače. Moški med 15-tim in 70-tim letom so kot Slovenija: vodi jih in jim vlada en ku#@c...
Štefan je povabil svojo mamo na večerjo v svoje študentsko stanovanje. Ob prihodu je njegova mama ugotovila, da je njegova sostanovalka Julija zelo lepo dekle. Nekaj časa ji je po glavi rojila misel, da imata morda le tesnejši odnos. Nenadoma se je počutila nesigurno... Med večerjo ju je opazovala. Večkrat se je vprašala, ali ima Štefan z lepo sostanovalko mogoče le več skupnega, kot normalno oko lahko vidi. Štefan je videl zamišljeno mamo in rekel:
- "Draga mama, vem, kaj misliš, ampak lahko mi verjameš, ona je samo moja sostanovalka in nič več!"
Čez slab teden pravi Julija:
- "Štefan, odkar je bila tvoja mama tu, pogrešam majhen lonec. Nikjer ga ne najdem!"
Štefan pravi:
- "Ne verjamem, da ga je mama nesla s seboj, vseeno pa ji bom pisal."
Usedel se je za mizo in pisal:
- "Draga mama, ne rečem, da si vzela moj lonec s sabo, in tudi ne rečem, da ga nisi vzela. Dejstvo pa je, da odkar si bila pri nama na večerji, pogrešava lonec. Tvoj Štefan"
Nekaj dni kasneje je dobil Štefan pismo. Odpre ga in bere:
- "Dragi Štefan, ne rečem, da ti z Julijo spiš, in tudi ne rečem, da ti z Julijo ne spiš. Dejstvo pa je, da če bi ona spala v SVOJI postelji, bi lonec že zdavnaj našla... Tvoja mama"
Vročega popoldneva se je Vesna Šemedejeva namenila proti gradbišču, kjer je delal nadure njen fizikalni delavec Mile Trdotič. V glavi mu je odzvanjalo 'spet je pred mano naporno popoldne na gradbišču'. Naenkrat je zagledal Šemedejevo, katere boki so sinusno poplesavali v ritmu dizelskega motorja in misli so se mu preusmerile na njeno Vaginalno predmestje. Ob upoštevanju robnih pogojev se je zavedel, da sta na gradbenem nasipu sama. Zavedel se je tudi pomikov in zasukov, ki so mu jih nakazale smernice Šemedejeve. Bila je v njegovem vektorskem prostoru in vedel je, da ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Limita njune razdalje je divjala proti ničli. Njuni gravitacijski polji sta bili tako močni, da sta bila v trenutku v izhodišču koordinatnega sistema.
Njena roka je strastno razprla prešvicanega delovnega pajaca, ki je zakrival njegovo konstrukcijo. Z rokami je analizirala stabilnost pobočij njegovih nosilnih elementov. Trdotičeva prostoviseča konzola se je začela konsolidirati, dodatne napetosti so postajale večje in večje. Šemedejeva je, zaradi prevelikih obtežb, s sebe strgala vse, ter pograbila njegovo konzolo, ki je bila že v tem času močno jekleno armiranobetonska. Naslonila se je na podporni zid nasipa, razprla svoji dolgi paličji in se prepustila obdelavi strokovnjaka na področju kinematike in dinamike. Tudi Trdotič je začel z gradbenimi posegi, roko je položil na njeni valujoči kvadratni paraboli, ki sta naenkrat imeli izrazita ekstrema. Svoje sidro je nastavil na razpoko v zemljini, ki je pod težo aktivnih pritiskov vse bolj popuščala. Namesto majhnih deformacij so se pričele dogajati velike, ki so pričele majati gradbeno jamo skoraj do točke porušitve. Trdotič je s svojim svedrom penetriral v globine kraške vrzeli. Omejil se je na krožno frekvenco gibanja svojega buldožerja. Frekvenca se je nižala, rahlo je krožil, njegove geosezmične aktivnosti so se pričele zmanjševati, nakar je udaril drugi val
potresa, ki jo je skoraj zrušil. Njeni koeficienti varnosti proti porušitvi so bili preveliki, tako da mu ni uspelo doseči devete stopnje po Richterjevi lestvici. Poskusil je ponovno in na novo zapičil svoj klin, ki ga je zabil kar s svojo macolo. Zemljina se je stresla in zaječala, ko je pilot vstopal s svojo maso in veliko gostoto... Tako zakovičen v njeno bogato rastlinje se ni mogel več zadrževati. Izgubil je kontrolo nad bagrom, ki je strastno vozil naprej in nazaj. Rušil je vse pred sabo, tudi podporni zid je ječal poleg Šemedejeve, ki se je naslajala nad zdrsi in zemeljskimi tlaki, povzročenimi od Trdotičevega svedra... Vrtal je... Uporabljal različne nastavke... Hitrosti... Bohotil se je v vrtini, kot bi bila njegovo vsakodnevno domovanje! Sledil je ritmu njenega revizijskega jaška, ki je zahteval več in več in se dreniral v njegovo moškost. Zaječala je:
- "Trdotič še-me-dej, pokaži mi, še-me-dej!"
Nakar ji je prišlo. Istočasno je izbruhnilo njegovo cementno mleko! Objela je njegovo močno telo, napeto od zadnjih krčev vulkana, ki je eksplodiral v njeni vrtini. Zdrsnila je iz njegovega jekla, ki je izgubljalo svojo stabilnost, se zazrla čez njegova ramena in ugledala serviserja, ki je ravno lezel izpod tovornjaka nekaj metrov stran...
Pakiramo prtljago za dopust na morju in gledam v ženino potovalko... Hja, saj veste, 'kmet an s hribu doma', pa mi ni bilo nekaj čisto jasno. Pa vprašam:
- "Zakaj pa boš s seboj vzela črn kostim?"
- "Ja, dragi, saj veš, da ne znaš plavati..."
Ja, v vojski so me naučili, da naj ne sprašujem, če nočem vedeti odgovora...
Milanu je doktor predpisal viagro in ga poučil, kako jo mora jemati. Uro pred spolnim odnosom jo mora vzeti. Milan se vrne domov, vzame viagro in pokliče ženo v službo.
- "Takoj pridi domov! Zelo nujno je in doma moraš biti v roku ene ure!"
- "Bom poskusila."
Milan pa čaka, čaka in čaka. Še deset minut, pa bo minila ena ura odkar je vzel viagro. Takrat zazvoni telefon:
- "Ljubi, naletela sem na prometno nesrečo in ne vem, kdaj bom lahko doma."
Borut pokliče doktorja:
- "Doktor, strašno! Ne vem, kaj naj storim. Vzel sem tableto, žena pa ne more priti domov. Kaj naj storim?"
- "Ali nimate pri vas tudi gospodinjske pomočnice? Poskusite z njo."
- "To pa ne! Z gospodinjsko pomočnico lahko seksam brez viagre..."
- "Ti me ne ljubiš več! Vidiš, da jokam, pa me sploh ne vprašaš, zakaj!"
- "Žal mi je, draga moja, toda to vprašanje me je doslej stalo že preveč denarja..."
Janez obišče Jožeta v bolnici. Jože je cel polomljen in na pol v komi leži na postelji. Pa ga Janez vpraša:
- "Ja kaj si pa ti delal?"
- "Ribe sem lovil na Velenjskem jezeru."
- "Ne boš mi rekel, da so te postrvi tako zmlatile!"
- "Ne, veš, nisem imel glist. Da ne bi si zamazal roke, sem vzel baterijo, jo povezal z dvema žicama in vstavil v zemljo. Gliste so same prišle ven."
- "In kaj je bilo potem? Ne boš rekel, da so te gliste zmlatile?"
- "Ne, ne. Veš, zadovoljen nad rezultatom, pa iz firbca, sem vzel dve večji žici, jih porinil v zemljo, priklopil na akumulator in da vidiš kako so krti skakali iz zemlje!"
- "Ja, dobro, krti. Ampak krti te niso tako zmlatili!"
- "Ne, ne, niso. Navdušen nad rezultatom sem vzel dve veliki žici, jih vrgel čez daljnovod in jih porinil v zemljo!"
- "Dalje?"
- "Jah, takrat je prišla ven 3 izmena Velenjskega rudnika in razbili me ko podgano..."
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Prišle tri sodelavke s službene poti, na kateri so prespale v nekem hotelu. Pa ena razlaga, kako zjutraj pri zajtrku ene ni bilo. Čez nekaj časa pa njej zvoni mobi in jo kliče tista, ki je ni bilo na zajtrk. To že malo panika zagrabi, kaj se je zgodilo, se oglasi in ji tista vsa panična začne razlagat, da ne more iz sobe, ker ima soba samo troja vrata: ena vodijo v kopalnico, ena so od omare, na tretjih je pa na kljuki obešen listek in piše 'Ne moti'...
Saj ne, da bi to bilo nekaj hudo pomembno, ampak ta, ki je "obtičala" v sobi, je slučajno ena mlada blondinka...
Od kar imam Forda, sem postal pešec...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani