Slivka

- "Očka, če mi ne daš več žepnine, bom vsem povedal, kako malo plačo imaš in koliko je v resnici stara naša mamica!"

Teta si ogleduje malega nečaka in pravi: - "Že cel fant od fare si, kmalu boš cel oče!" Mali odgovori: - "Ja, tega se tudi mamica boji..."

Japonski turist prileti na Brnik, kjer ga počaka taksist v golfu, da ga odpelje v Ljubljano v hotel. Med potjo ju po avtocesti prehiti Toyota. Japonec poskoči: - "Toyota!!...Very fast....made in Japan!" Par minut kasneje ju prehiti še Mazda. Japonec spet poskoči: - "Mazda!...Very fast...made in Japan!" Prideta pred hotel Slon, in Japonec vpraša, koliko je dolžan. Taksist: - "That will be... 230 €." Japonec: - "230 €?...That's expensive!!" Taksist mirno: - "You know....taximeter..., very fast...made in Japan..."

Vedno bolj se čudim, da ni v času druge svetovne vojne Zemljo vrglo iz tira, ker je bila toliko neuravnovešena, saj so na majhno območje Soške fronte zmetali toliko železnih granat... Večina jih je eksplodirala, ampak kosi železa so ostali. Nek določen procent jih ni eksplodiral. In po 110-tih letih še vedno pobirajo te neeksplodirane kose. Samo včeraj, na primer, so jih pobrali: - topovsko granato kalibra 75 mm, mase 7 kg, italijanske izdelave - minometno mino Betica kalibra 50 mm, mase 3 kg, italijanske izdelave - topovski vžigalnik M9, mase 1,5 kg, avstrijske izdelave - topovski vžigalnik kalibra 75 mm, mase 0,5 kg, avstrijske izdelave - topovsko granato kalibra 105 mm, mase 13,8 kg, avstrijske izdelave - topovsko granato kalibra 103 mm, mase 14 kg, avstrijske izdelave

Mati je delala v kuhinji in je poslušala svojega 5-letnega sina, ki se je igral v dnevni sobi s svojimi vlakci. Slišala je, kako se je vlak ustavil in sina, ki je rekel: - "Vsi kreteni, ki so zdele še not, naj se čim prej skidajo ven, jebemti, tukaj je zadnja postaja!" In: - "Tisti bedaki, ki mislijo iti s tem vlakom, naj spravijo svoje lene riti not, ker zdele gremo. " Mama čisto popeni in reče: - "Na tak način se ne bos pogovarjal v tej hiši, pojdi v svojo sobo za dve uri in razmišljaj, kako bi to lahko bolje rekel, in ko prideš nazaj, nočem več slišati takih besed!" Dve uri kasneje se sin spet igra z vlakom v dnevni in mama pozorno posluša, kako sin reče: - "Dragi potniki, hvala, ker ste potovali z nami, prosim, ne pozabite na prtljago, upam, da boste kmalu spet potovali z nami." In: - "Za tiste, ki so ravnokar vstopili: Dragi potniki dober dan, ta del je za nekadilce, upam, da boste dobro potovali z nami." V trenutku, ko se začne mama smejati, sliši: - "In če ste čist besni zaradi dve-urne zamude, ne mene jebat, ampak povejte uni pički v kuhinji..."

NJEN dnevnik: V soboto zvečer se mi je zazdel nekam čuden. Dobila sva se v bifeju in popila pijačo. Pomislila sem, da sem jaz kriva za njegovo razpoloženje, ker sem bila celo popoldne v shoppingu s prijateljico in malo zamudila na zmenek, ampak on ni nič rekel. Pogovor se je zatikal, pa sem mu predlagala, da greva na kako bolj mirno mesto, da bi se v miru pogovorila. Šla sva v restavracijo, ampak on se je še naprej čudno obnašal. Z mislimi je bil nekje odsoten. Vprašala sem ga, kaj mu je, pa mi je samo odgovoril, da to nima veze z mano. Odgovor mi ni zvenel ravno prepričljivo. Ko sva se z avtom vračala domov, sem mu rekla, da ga imam rada, ampak on ni nič odgovoril, samo roko je položil na moje rame. Nisem si znala razložiti njegovega obnašanja, saj ni rekel nazaj, da me ima rad, čisto nič ni rekel. Postajala sem vedno bolj zaskrbljena. Ko sva prišla domov, sem pomislila, da me mogoče hoče zapustiti. Poskušala sem navezati pogovor, a on je samo prižgal TV in odsotno gledal program, kot da mi hoče povedati, da je med nama konec... Na koncu sem odnehala in rekla, da grem spat. Nekaj minut kasneje je prišel tudi on. Na moje presenečenje se je odzval na moje božanje in se ljubil z mano. Ampak še vedno je bil nekoliko raztresen. Hotela sem se soočiti s situacijo in se pogovoriti, ampak on je samo zaspal. Začela sem jokati in jokala sem, dokler nisem zaspala. Ne vem več, kaj storiti. Prepričana sem, da ima drugo! Moje življenje je popolna katastrofa! NJEGOV dnevnik: Olimpija je danes izgubila. Ampak seks je bil pa dober.

Nekega dne plane Janez domov in vesel oznani, da se bo poročil s sosedovo Betko. Več let jo je osvajal in končno sta se sporazumela. Oče se je zamislil in ga povabil na pogovor med štirimi očmi: - "Sine morava se moško pogovoriti. Poglej svojo mamo, ni ne vem kako atraktivna in mi v 30 letih skupnega življenja ni preveč nudila posteljnih užitkov. Tako sem si malo pomagal z drugimi ženskami. Žal ti moram povedati, da je Betka tvoja polsestra in se ne moreš poročiti z njo..." Po kakšnem letu je žalostni Janez zopet začel hoditi s puncami. Po dveh letih zopet ponosno oznani, da se bo poročil, tokrat s Tejo iz sosednje vasi. Oče ga zopet povabi na diskretni pogovor in mu sporoči, da je tudi Teja njegova polsestra... Janeza je to zelo strlo. Tako da je preteklo kar nekaj let, da si je zopet izbral bodočo nevesto Alenko. Oče mu je moral zopet povedati, da je tudi Alenka njegova polsestra. Janez je šel v študirat teologijo in se je popolnoma odpovedal ženskam. Ko mu je čez nekaj desetletij mama bila na smrtni postelji, jo obišče in mati ga vpraša, le zakaj je šel med farje. Janez ji odkrije resnico o očetu in svojih polsestrah. Mati ga pogleda in pravi: - "Oh, sine moj, pozabi, kar ti je govoril, saj on sploh ni tvoj oče..."

Vsi drugi bodo krivi, samo tisti, ki je z avtom treščil v tistega pred seboj, ne bo kriv... Po nesreči predsednice: ugotovljene so bile nepravilnosti SIOL.NET Nadzor nad delom Policijske uprave (PU) Koper po prometni nesreči, v kateri je bila udeležena predsednica republike Nataša Pirc Musar, je pokazal nekatere pomanjkljivosti pri vodenju PU Koper. Iz poročila, ki...

Ko bi res šlo tako hitro, da bi motor obnovil v dveh minutah in pol...

Policaj pride v blok, kjer so se stepli. Začne zasliševati udeleženca: - "Kako se pišeš?" - "Sadik Hodžić." - "Kaj si po poklicu?" - "Pa nisam jas poklicu, sused je poklicu!"

Samo nekaj let sta bila poročena in zgodilo se jima je tisto, čemur se uspe izogniti le redkim - samo prepirala sta se še. Skregala sta se okoli najbolj banalnih vsakdanjih stvari in potem sta oba dolgo kuhala mulo in na koncu sta oba spoznala, da tako več ne bo šlo. In zavila sta v svetovalnico k zakonskemu terapevtu. Ko sta vstopila v ordinacijo, ju je psihiater prijazno sprejel. Ponudil jima je dva mehka udobna naslonjača in potem je sedel nasproti njima in ju vprašal, kaj je problem? Mož je žalostno sklonil glavo. Ni vedel, kaj naj reče... Potem se je usulo iz žene. Kot bi se ulila najhujša poletna ploha s točo in grmenjem. Žena je naštevala na dolgo in široko, kaj vse je narobe z njunim zakonom. Zakaj se ona ne počuti dobro v njem. Kako je ona njemu podarila svoja najlepša leta, on pa tam sedi kot klada in nič ne reče. Kakšnih dobrih pet do deset minut je trajalo vse skupaj in drlo je kot plaz. In potem je zakonski svetovalec čisto počasi vstal. Ležerno je prehodil tiste tri, štiri korake do nje. Spustil je roke na njena ramena in jo privzdignil, da je vstala. Nežno jo je začel poljubljati na usta in po vratu in spet na usta in potem jo je narahlo potisnil nazaj na njen sedež. Žena je obsedela tam. Brez besed. Svetovalec je strmo pogledal moža, ki je sedel tam in ni mogel verjeti, kaj se je zgodilo. Da je ona tiho. Da se je nehala kregati. Potem je svetovalec pogledal moža v oči in rekel, poudarjajoč vsako besedo posebej: - "VAŠA ŽENA POTREBUJE TO VSAJ DVAKRAT NA TEDEN..." Mož je nebogljeno prikimal in odgovoril: - "Lahko vam jo pripeljem ob torkih in četrtkih..."

Saj je športnik, ne pa limuzina. Šparajo na teži...

Pridem k sodelavcu v pisarno in se ravno vrti ta pesem: Ko sem prišel nazaj v svojo pisarno, sem jo šel prav za nalašč poiskat...

Po devetih letih je v BTjcu odnehal tovarniški akumulator. Noter je šel TAB. Še zdaj dela, pa je stroj star že 16 let...

Dobro, je razdalja, res je. Ampak je pa zmerno do pretežno vodoravno. Me zanima, kako bi ti šlo, če bi bil na mojem mestu? Štart na 95 metrov nadmorske višine, cilj pa 25 kilometrov daleč na 965 metrov nadmorske višine... Saj drugače se ne bi oglasil, a me je ravno včeraj naš direktor spravil na obrate in sva se v sejni sobi vpričo vseh zaposlenih malo "prijela". Je 'ekološko zaveden' pa je začel razlagat, kako se na Nizozemskem vsi vozijo s kolesi po vseh opravkih in kako imajo velik odstotek električnih vozil in bla bla bla. Pa mu odvrnem, da je vse to res, ampak da slučajno vem, da je najvišja gora na Nizozemskem visoka 320 metrov in da je povprečna nadmorska višina cele Nizozemske 30 metrov, za primerjavo je pa najvišja cesta v Goriški regiji (ne v celi Sloveniji, samo v Goriški regiji) na nadmorski višini 2055 metrov in je povprečna nadmorska višina Goriške regije 720 metrov. In da je tu kolesariti bistveno drugače kot po Nizozemskem. Pa direktor nad ugovorom ni bil preveč zadovoljen in je vztrajal, da bi morali počasi opustiti avte in začeti uporabljati kolesa. In sem ga tam pred vsemi povabil, da skupaj odkolesariva k meni domov. Odgovoril ni ničesar več, je kar prešel na drugo točko...