MOŠKI je kot DOS:
Grd, okoren, a zanesljiv. Vsak ukaz izvrši hitro, predvidljivo in po navadi brez napak. Ni večopravilen, kar pomeni, da ko mu naložiš eno delo, ni dojemljiv za neko drugo, razen če prvo prekine.
ŽENSKA je kot WINDOWS:
Lepa in načičkana. Večopravilna: 1000 del lahko dela hkrati, a za nobeno, vse do konca, nisi prepričan, kako jo bo naredila. Stalno si v pričakovanju, da te bo pustila na cedilu ravno, ko jo najbolj
potrebuješ. Več časa kot je "vklopljena", bolj ti polni "spomin". Ničkolikokrat si že rekel, da jo boš nekam poslal, a brez nje ne moreš. V družbi vsi pričakujejo da jo imaš, in če je nimaš, kar nekako nisi kompatibilen.
PEDER je kot LINUX:
Rad bi bil lep in večopravilen kot Windowsi in zanesljiv kot DOS, v resnici pa ni ne eno ne drugo. Ker verjame v svobodno družbo, se zastonj ponuja vsakemu, ki ga le vzame. Vsi se sprašujejo, če ni mogoče to najboljša izbira; a ene je strah, drugi ne bi bili radi nekompatibilni v družbi, tretji celo poskušajo, pa vidijo da ni za njih. Nekateri pa so nad njim navdušeni, in nikoli več ne bi prešli na
Windows. So tudi taki, ki uporabljajo malo Linux malo Windows. Zagretim Windows uporabnikom, pa gre, ob misli na Linux, kar na bruhanje...
Potem je pa tu še MacOS. MACOS je pa BOG:
V svojem bistvu je popolen. In če se ti zdi, da je kaj narobe naredil, je napaka samo v tvojih očeh. Njegova akcija je v dani situaciji najboljša...
dne 17.1.2005 so me možje postave ustavili na cesti med Ljubljano in Mariborom. Po 1624. členu 489. odstavek, so mi podali kazen za prekrsek: Pogovor po mobitelu. Na vas se obračam, da še vi razsodite o primeru, ki je sledeč:
Peljal sem se po cesti 100 km/h, kjer je omejitev 50 km/h. Pol pa en zafukan starček pelje 40 km/h. Zapeljem čez dvojno črto in ga začnem prehitevat. Ko sem ga začel prehitevat sem videl, da je pred mano cela kolona. Po kakšnih 600 metrih mi nasproti pripelje tovornjak. Da sem preprečil nesrečo, sem izsilil audija A8 in se vrinil nazaj v kolono. To sem storil tako hitro, da nisem videl psa
ob cesti, katerega sem žal povozil in povzročil verižno trčenje za mano.
Sedaj pa vas sprašujem, kako bi lahko pri vsej tej zmedi v roki držal še pof**an mobitel?
Tip sreča svojo bivšo.
- "Veš, včeraj sem bil z drugo, še vedno pa sem mislil nate."
- "Zakaj? Me pogrešaš?"
- "To ne. Ampak pomaga, da mi prehitro ne pride..."
Osemdesetletni pacient se je oglasil pri svojem zdravniku in se pohvalil, da se bo čez nekaj dni ponovno poročil.
- "Koliko pa je stara nevesta?"
- "Dvajset let!"
- "O, Bog! Moram vas opozoriti, da je lahko vsaka aktivnost v postelji smrtno nevarna!"
- "No, ja, če bo umrla, bo pač umrla..."
Zdravnika so poklicali sredi noči. Obiskal je pacienta na domu, ga pregledal in vprašal:
- "Ste že napisali oporoko?"
- "Ne, gospod doktor! Je tako slabo z menoj?"
- "Pokličite notarja in vse svoje sorodnike!"
- "Torej je z menoj konec?" je zastokal pacient.
- "To ne, toda nočem biti edini, ki je sredi noči vstal brez pravega vzroka..."
- "Doktor, mislim da sem alergičen na usnje!"
- "Po čem pa to sklepate?"
- "Vedno kadar se zjutraj zbudim in imam še vedno obute čevlje, me boli glava..."
Na slovenski meji carinik zaustavi bosanca.
Carinik: Dober dan, mate kaj za prijavit?
Bosanec:
- "Nimam ničesar razen nekega računalnika."
- "Kakšen računalnik?"
- "Pa računalnik kot računalnik."
- "Dajte, gospod, vi ta računalnik meni pokazat."
On odpre prtljažnik in noter brzostrelka!
- "Kakšen računalnik pa je to?"
- "Ma, s sosedom moram uredit neke stare račune..."
Nadzorni svet meni, da ima podjetje premajhen dobiček. Zato nastavi novega direktorja, brezobzirnega japija, ki ve, kaj je treba storiti. Načrt je jasen: odpustiti vse tiste, ki premalo delajo. Novi šef se napoti na promenado po pisarnah. V prvi sobi naleti na desetine zaposlenih. Zapiči se v enega, ki se nezainteresirano naslanja na steno, videti je, kot da se naslanja že od nekdaj. Direktor se mu približa, ga ostro pogleda in sikajoče vpraša:
- "Ej ti, koliko zaslužiš na mesec?"
Tip mu neprizadeto odvrne:
- "1200€. Zakaj sprašuješ?"
Šef seže po denarnici in iz nje izvleče 1200€, jih zatlači v tipovo roko in njemu ter vsej sobi oznani:
- "Evo ti mesečna plača, zdaj pa izgini in se več nikoli ne prikaži!"
Tip odkoraka, direktor si ponosno popravi kravato, se razgleda po zaposlenih in z zadovoljnim nasmeškom reče:
- "Mi lahko kdo pove, kaj je ta lenuh sploh počel tukaj?"
Tišino prekine glas:
- "Tukaj nič, le od časa do časa prinese kakšno pico..."
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Na tržnici cigo prodaja pregorele žarnice po 20 centov. Mimoidoči ga vpraša:
- "Ali si neumen? Kaj pa naj človek počne s pregorelo žarnico?"
Cigo:
- "V službi jih zamenjaš..."
Od kar imam Forda, sem postal pešec...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani