Smo šli še do enih prijateljev v Trnje pri Pivki. In nato je sledil premik na Kolpo. Po najkrajši poti: Pivka, Postojna, Unec, Cerknica, in eto ti ga na - gradbišče in makadam. Dobro, preprašimo in preropotamo skozi in nadaljujemo: Bloška polica, Nova vas in eto ti ga na, spet gradbišče. Preropotamo in preprašimo še skozi tega in nadaljujemo Žlebič, Ribnica, Kočevje, v Livoldu levo in na lepem tabla, da je cesta popolnoma zaprta in da je obvoz. Dobro, gremo pa po obvozu. Prvih nekaj kilometrov krasna, na novo zaasfaltirana cesta, potem pa eto ti ga spet makadam. In to kar precej kilometrov. Smo vse do zdaj spirali prah z grla...
Je pa 3 zjutraj najbolj trapasta ura: za it spat je prepozno ker bo kmalu jutro, za ostat buden pa prezgodaj ker je do jutra še dolga...
Sem pa danes naredil več kilometrov po makadamih kot kadar se vozim po naših hribih...
Saj to Velenjsko jezero je fajn pa krasn, ampak te oddušnike iz rudnika bi pa lahko nekam drugam speljali. Vsake toliko tako prismrdi po žveplu ven iz njih, da bi Greta kar orgazem doživljala, ker bi lahko kričala na evroposrance, da so ji ukradli še študentska leta, ne le otroštvo, ker še niso prepovedali premoga...
Resno, mislim, da 500 starih dizlov ne zasmrdi tako kot ta rudnik, ki oskrbuje termoelektrarno, iz katere polnijo električne avte...
Uspešno zasidrali. In tudi kar dobro naložili. No, ta-večji otroci so še vedno na Radlerju, ma mi je že zdaj jasno, da čez par let en six-pack ne bo zadosti...
In, mimogrede, nas ne vabi urlaub ampak ferragosto...
Hja, če se je pa dvignila cena nafte in polprevodnikov...
Ko gledam, po kakšni ceni letos prodajajo med, se sprašujem, če njihove čebele letijo na kerozin... Za 1000 gramov medu hočejo od 12,34€ do 14,44€, če pa gre za med z geografskim poreklom, so pa cene še za kakšen evro ali dva po kilogramu višje...
Pa to še ni najhujše.
Tudi purani so prišli na 10,51 € za kilogram, a jaz jih pa zase zredim po ceni okoli 4€ na kilogram. No, ja, rabim še bencin za helikopter, da jih zvečer s pašnika naženem domov, pa pridem blizu tistih 10 evrov...
Kar se pa kokošjih jajc tiče, imam pa občutek, da vsako jajce posebej čipirajo, kajti kokošja jajca so od 3 € za 10 jajc do 3,60 € za 10 jajc, pa vse tja do 4,10 € za 10 jajc. Take cene pa zato, ker so zdaj težave s polprevodniki, ki so bistveni sestavni del čipa. In zna biti, da jaz zato toliko ceneje pridem skozi, ker jih ne čipiram...
V času druge svetovne vojne so take streljali na licu mesta, ma ne da so dokazali, da gre za vojno dobičkarstvo. ne, dovolj je bil že sum, da je nekdo vojni dobičkar, pa so ga že obravnavali kot izdajalca. In izdajalce so v vojni hitro obsodili in obsodbo hitro uresničili...
Zelo lepa zobozdravnica pripravi iglo, da pred puljenjem zoba da pacientu injekcijo.
- "Ni šans! Brez igle! Sovražim igle" reče pacient.
Zobozdravnca pripravi dušikov oksid in človek zastoka:
- "Ne plina. Misel na plinsko masko me duši!"
Zobozdravnica ga vpraša bolnika, če ima kaj proti tabletam.
- "Ne. Tablete so v redu. "
Zobozdravnica mu pravi:
- "Tukaj je Viagra."
- "Vau! Nisem vedel, da Viagra deluje tudi proti bolečinam!"
- "Saj ne, vendar vam da nekaj, za kar se lahko primete med puljenjem zob..."
- "No otroci, katere vrste papirja poznate?"
- "Šmirglpapir!"
- "Vecepapir!"
- "Šnopcpapir!".
- "Ja kakšen je pa to papir?"
- "Ne vem, samo ata ga vedno v gostilni naroči..."
Priznam, da sem najbolj pošten državljan Slovenije! Vse, kar imam, sem nakradel. Edino, kar sem pošteno plačal, pa so diploma, izpit za avto in oprostilna sodba.
Kar se tega tiče, se moram pa prav pohvalit! Kadar je sodelavka (slučajno ji je ime Lili) v službi, ne potrebujem kave. Se pa že zjutraj smejimo toliko, da kar čepimo... Nekaj tega mi celo uspe zapisat. Vsekakor jo imam raje kot kavo, pa še zastonj je...
Sin preprostih staršev iz manjše hribovske vasi pri Ljubljani je odšel študirat v Ameriko. Nekega dne ugotovi, da je s cekini na tesnem. Dolgo premišljuje in nato pokliče domov:
- "Ata, si moreš misliti, da se bo pri nas v šoli začel tečaj za pse, kjer jih bodo učili govoriti!"
- "Zajebavaš! Koliko pa to stane?"
- "Pošlji Rexa in 400 dolarjev, pa ga prijavim," kuje sin vroče železo.
Pes in denar sta prispela in nekaj časa je bil sin preskrbljen. Čez nekaj časa se denarnica spet sprazne in sin spet pokliče očeta.
- "Rex, blebeta in melje, da se ga ne da ustaviti,"razloži očetu,
ampak pomisli ti, da se bo pri nas na faxu začel tečaj, kjer bodo pse
učili brati!"
- "Če ta pes že govori zakaj ne bi še bral!" je navdušen ata.
- "Odlično ata, pošlji 600 dolarjev in ga prijavim," mu zagotovi sin. Na koncu šolskega leta mlademu učenjaku ne preostane drugega, kot da odide domov. Kaj pa zdaj? Razmisli da bi bilo dobro zakriti dokaze in proda psa!
Doma ga ata takoj vpraša: "Kje imaš pa psa?"
- "Uh ata, zamisli si. Danes sva med zajtrkom brala časopis in mu rečem: "Danes greva pa domov." On pa lepo zloži časopis in reče: - "Me pa res zanima, če me bo stari spet vzel sabo, ko bo šel v gozd skakat po Boštjančičevi Magdi..."
Samo par let sta bila poročena in zgodilo se jima je tisto, čemur se uspejo izogniti le redki... Samo še kregala sta se. Skregala sta se okoli najbolj banalnih vsakdanjih stvari in potem sta oba dolgo kuhala mulo in na koncu sta oba spoznala, da tako več ne bo šlo.
In zavila sta v posvetovalnico k zakonskemu terapevtu. Ko sta vstopila v ordinacijo, ju je psihiater prijazno sprejel. Ponudil jima je dva mehka udobna naslonjača in potem je sedel nasproti njiju in ju vprašal, kaj je problem?
Mož je žalostno sklonil glavo. Ni vedel, kaj naj reče...
Potem se je usulo. Kot bi se ulila najhujša poletna ploha s točo in grmenjem. Žena je naštevala na dolgo in široko, kaj vse je narobe z njunim zakonom. Zakaj se ona ne počuti dobro v njem. Kako je ona njemu podarila svoja najlepša leta in on pa tam sedi kot klada in nič ne reče. Kakšnih dobrih pet do deset minut je trajalo vse skupaj, in drlo je kot plaz. In potem je zakonski svetovalec čisto počasi vstal. Ležerno je prehodil tiste tri štiri korake do nje. Spustil je roke na njena ramena in jo privzdignil, da je vstala. Nežno jo je začel poljubljati na usta in po vratu in spet na usta in potem jo je narahlo potisnil nazaj na njen sedež.
Žena je obsedela tam. Brez besed. Svetovalec je strmo pogledal moža, ki je sedel tam in ni mogel verjeti, kaj se je zgodilo. Da je ona tiho. Da se je nehala kregati. Potem je svetovalec pogledal moža v oči in rekel, poudarjajoč vsako besedo posebej:
- "VAŠA ŽENA POTREBUJE TO VSAJ DVAKRAT NA TEDEN!"
Nekaj časa tišina...
Potem pa...
Mož je nebogljeno prikimal in odgovoril:
- "Lahko vam jo pripeljem ob torkih in četrtkih..."
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Mah, v bistvu je to za jamrat³.
Mazdi bi rad zamenjal za kaj mlajšega, pa ni nobene prave izbire za moj okus in potrebe.
Za ženo bi pa hitro našel mlajšo zamenjavo, izbire kar dosti, pa kaj, ko se stare ne morem znebiti...
Od kar imam Forda, sem postal pešec...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani