Dan se je v službi začel slabo, nato je šel samo še na slabše. Končal se je z dvema vdolbinama od cevnih klešč na šefovi mizi in šefovim bledim obrazom. No, to, slednje, se je prav prileglo in dan je bil v trenutku spet boljši. Šef pa tudi...
Prihaja, prihaja. Po Šempetru sta v karanteni še dva razreda na Franu Erjavcu. Pri nas v bolnici pa so naredili Covid 19 oddelek s 15timi posteljami - in ugotovili, da je premajhen... Če bo šlo tako naprej, bom res kmalu organiziral piknik za vse tiste, ki pravijo, da to ni nič in da se iz vsega skupaj samo dela en velik halo in da to samo Janša hoče uvest diktaturo čez celo Evropo in podobno. Pa piknik bo na petek, da bodo "tisti" kolesarji lažje prišli. Vsak dobi sendvič, sok in poljubček...
No, zdaj pa počasi čakam, da bomo pa mi šli v karanteno. V osnovni šoli v Šempetru je 8 razredov v karanteni... Bomo videli, če bo ostalo samo pri karanteni ali pa se bo razvilo naprej. In če se bo razvilo naprej in bom okužen tudi jaz, povabim na piknik vse tiste, ki pravijo, da to ni nič in da se iz vsega skupaj samo dela en velik halo. Pa piknik bo na petek, da bodo "tisti" kolesarji lažje prišli - nekakšna pogostitev po kolesarjenju...
Ja, kriv je pa voznik osebnega vozila, ker je pripeljal z neprilagojeno hitrostjo oz. svoje vožnje ni prilagodil razmeram na cesti in svojim sposobnostim in je od zadaj trčil v mopedista...
dne 29. 8. 2020 ob 20:54 je gregc88 napisal:
kdo je rekel to? kje piše? al govoriš na pamet.... kriv je moped in noben drug... sigurno ni dobu avto kazni v tem primeru.....
dne 29. 8. 2020 ob 21:38 je Slivka napisal:
Preverim še enkrat, ampak kolikor vem, je voznik osebnega vozila dobil kazen za neprilagojeno hitrost.
Glede na situacijo je najbrž jasno, da nisem mogel direktno vprašat: "Ej, čist iz firbca, rabim za na forum, kako je že blo s tisto kaznijo?" Zato je malo trajalo...
Torej, voznik osebnega vozila je dobil kazen za neprilagojeno hitrost, ker način vožnje ni prilagodil razmeram na cesti, stanju vozila in svojim sposobnostim, zato se mu ni uspelo izogniti oviri, ko se je pojavila pred njim. Od tu naprej pa nisem 100%, če sem prav razumel, ampak kolikor sem razumel, mu pa ni očitana povzročitev prometne nesreče s smrtnim izidom.
Če dobro prebereš moje objave, sem primerjal dva po zunanjih dimenzijah zelo podobna avta. Med njima je 23 cm razlike v korist Mazde 5, ampak ima pa 7 sedežev...
Z vsako stopničko vrtljajev bolj vesel? No, ja, če nadaljujem v tvojem stilu, je bilo toliko veselja kot na pogrebu... In tudi, ko sem plačeval "zapitek", je bilo bolj "pogrebno" vzdušje...
Ne, navadne trojke nisem vozil. Niti se nisem v njej vozil kot sopotnik. Torej jo ne morem opisat.
Glej, enostavno to ni zame. Kaj ti tu ni jasno? Nekateri tudi doživljajo orgazme, ko gledajo, kako je odštancana kakšna pločevina in jim hlače ratujejo preozke, ko gledajo, kateri avto je lepši, mene pa bolj prevzame kakšna brhka mladenka, avto pa tretiram kot stroj - oblike take ali drugačne, opravit mora naloge, ki jih od njega pričakujem in poskrbet za moje udobje na poti od točke A do točke Ž in vseh vmes. In to je vse.
Kar se pa Mazde CX3 tiče, sem porabil že preveč svojega časa glede na njeno vrednost, zato tega sranja na štirih kolesih ne bom več čisto nič komentiral. Edino, kar bom še dodal je: namesto rdeče bi morala biti drekasto rjava, tako kot Dacia Duster, bi ji še najbolj pasalo...
Po celem svetu so uporabljali zaščitne maske za ENKRATNO uporabo. Zdaj, v času pandemije, pa so šivilje sedle za stroje in sešile pralne zaščitne maske za večkratno uporabo.
Po celem svetu uporabljajo kondome za ENKRATNO uporabo. Bi mogoče lahko šivilje... ... ...
Ni mi jasno, kako lahko primerjas model, ki je narejen na osnovi najmanjse Mazde 2 z najvecjimi (BT50 in Mazda5) ... Nekako logicno je, da je prostorsko neprimerljiva
Mazda 5: Mazda CX-3
dolžina: 4505 mm 4275 mm
širina: 1755 mm 1765 mm
višina: 1665 mm 1535 mm
Meni se Mazda CX-3 ne zdi tako blazno manjša od Mazde 5... Sploh, ker ima Mazda 5 sedem sedežev, pa je zgolj 23 cm daljša...
Ko sem se vrnil domov, sem se najprej usedel na motokultivator in odpeljal malo po vasi - za dušo in telo...
Jaz sem se pred leti poskušal spraviti med jadralne pilote. Pa kljub veliki želji ni šlo zaradi financ. Vseeno pa sem bil toliko zraven, da vem, da pilot jadralnega letala ne gre v kabino ampak si kabino obleče kot zelo oprijete hlače... Enako je s CX-3. Nisem šel v kabino, ampak sem si jo oblekel kot presneto ozek kombinezon. Na srečo smo bili samo štirje, čeprav je registrirana za pet. Domnevam, da gre noter ena Japonska družina (oče ima 65 kg, žena 55, trije otroci pa majhni). Tukaj pa sem bil najbolj "šlang" jaz s svojimi 95 kg...
Za volanom nikakor nisem našel položaja. Sploh naslonjalo mi je glavo ves čas tiščal naprej, da sem cesto ves čas gledal izpod čela.
Avto je od tal dvignjen precej bolj kot npr. Mazda 5. Streha pa je nižja kot pri Mazdi 5. Torej je med tlemi in streho manj prostora kot v Mazdi 5...
Sedež je trd kot tisti na našem motokultivatorju - le da je motokultivator prostornejši in se zato lepše sedi. Proti sedežu v Mazdi CX-3 je tisti v BTjki pravi fotelj, tisti v Mazdi 5 pa cesarjev prestolj! Disti naslon za roke med sprednjima sedežema pa... Mah, sploh ne bom komentiral...
Ko smo končno krenili na pot, je tiste črtice za količino bencina v rezervoarju pobiralo skoraj hitreje kot seštevalo kilometre. Vajen sem dizelašev, kjer Mazda 5 kuri deci ali dva več kot 6 litrov na 100 km...
Menjalnik sem ves čas prekladal od druge do pete prestave. Od začetka sem sledil predlogom računalnika, kdaj naj kam prestavim, kasneje sem poskusil po svoje, ma ne eno ne drugo ni bilo dobro. Če sem sledil računalniku, sem več držal sklopko kot pa gas. Če sem pa po svoje, je pa na čase tulil kot zverina in poraba je narasla čez vse razumne mere... Vajen sem naše Mazde 5 in Mazde BT-50, kjer to pot opravim v veliki večini s 4. prestavo, občasno s 3.
Ko smo se pa spuščali v dolino, pa... Kot tisti stari Wartburgi z dvotaktnim motorjem. Dobro, da niso moje zavore, ker bi se zjokal...
Prtljažnik pa... Samo za eno pošteno gajbo piva, pa nič drugega. In vtata v prtljažnik so za odtenek večja od vrat v naš kurnik... Mislim, pri Mazdi 5 mi lahko viličat paleto noter postavi, vse ravno in široko, tu pa povsod neki robovi, ozko, nizko, majhno,...
Ko smo pa nekje parkirali in želeli izstopiti, je nastal pa velik problem z majhnostjo. Parkirni prostor majhen, avto širok, vrata pa presneto tolsta. Že tako se jih ni dalo odpret do konca, debela kot so pa tudi niso pustila velike špranje, in ni bilo druge, kot da sem se vrnil na cesto, da so možakarji izstopili in nato nazaj "v boks".
Vzvratne vožnje si pa brez tiste kamere sploh ne predstavljam. Je pa res, da je pa ta kamera zelo dobra, pokriva širok kot, dobra ločljivost, res lahko parkiraš dobesedno na centimeter. Se pravi, je avto za vzvratno vožnjo kot podmornica - brez periskopa ne vidiš nič.
In zdaj me že slabost prijema, pa po črevih me nekaj šravba ob spominu na včerajšnji dan... Grem, dokler je stranišče še prazno... V glavnem, s tem avtom nikakor ne bova prijatelja.
Ma, kaj ljudje nimajo drugega dela kot testirat, koga bodo lahko nat***ili in kdo bo opazil?
Danes zvoni telefon in mi pade v oči čudna številka: +21692778342. Jasno, da se nisem oglasil.
Malo kasneje spet zvoni mobitel in preventivno prej dobro pogledam številko. Tokrat je bila +447513996477.
Mislim, jaz imam dovolj svojega dela. A zdaj bom moral pa še ves čas pazit, kje me bo kdo na***al? In, za dodatek, številke mojega mobitela sploh ni v imeniku. Kje so jo torej dobili?
Kar se otrok in potepanja tiče: otrokom je čisto vseeno. Komplicirajo (ali pa ne) starši.
Ko je hčerka imela dve leti in pol ter sin štiri mesece, smo najeli avtodom in odšli za en mesec na pot: Monako, Marseille, delta reke Rhone, Andora, Montserrat, Barcelona, Benicarlo, Valencia, Elch, Granada, Málaga, Gibraltar, Tarifa, Sevilla, Palos de la Frontera, Sesimbra, Lizbona, Fatima, Santiago de Compostela, Salamanca, San Lorenzo de El Escorial, Madrid in Zaragoza. V enem mesecu 7625 kilometrov. Tako da ni problem potovati z majhnim otrokom. Mislim, ni ovira otrok, ovira je kompliciranje staršev...
Naslednji teden z ženo praznujeva 15. obletnico poroke. In sva sklenila, da bova otroke razdelila med nono in babico, najmanjšega vzela s seboj in odšla za štiri dni na "počitnice" - praktično sama, ker najmlajši ima komaj mesec in pol.
Prvo so začeli omenjat zaostritev ukrepov zaradi tega zlodjevega kronanega virusa.
Potem se je "skisala" vremenska napoved za drugo polovico naslednjega tedna.
Potem sva začela iskat kakšen apartma, pa je, presenetljivo, v drugi polovici septembra, ko ni več počitnic, ni pa še nobenih praznikov, vse polno. Ampak res VSE! Edina možnost je kamp v Banovcih. Edina možnost.
Zdaj pa mi otroci prinesejo domov obvestilo, da je v drugi polovici naslednjega tedna roditeljski sestanek...
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Dan se je v službi začel slabo, nato je šel samo še na slabše. Končal se je z dvema vdolbinama od cevnih klešč na šefovi mizi in šefovim bledim obrazom. No, to, slednje, se je prav prileglo in dan je bil v trenutku spet boljši. Šef pa tudi...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani