Toliko sem ponosen sam nase, da se prav moram pohvalit...
V?eraj sem pri?el v slu?bo z BTjko. ?e po poti so me klicali, da naj grem kar na dislocirano enoto - oddelek za invalidno mladino, in naj se tam prijavim, pa ko tam odpravim te?ave, pridem v "bazo".
Ko sem kon?al in se odpravljal z BTjko v "bazo", pride mimo en fanti?, ?etrti ali pa peti razred. Invalid. Zraven pa ?e njegova mamica. In fantek gleda v BTjko in re?e: "Gospod, jaz se pa ?e nikoli nisem peljal z d?ipom. A me peljete en krog?"
Njegova mamica ga takoj za?ne "postrojavat", da se to ne sme in da to ni prav in se meni opravi?evati in razlagati, da ji je nerodno,.. Jaz pa samo re?em fanti?ku: "Glej, zdaj moram v slu?bo. Se pa ?e oglasim, pa dore?eva." In se odpeljem.
Kasneje sem po interni liniji poslal sporo?ilo tej mamici, da bi rad govoril z njo, ko bo fanti? zaspal. In sem se potem zve?er tam ustavil in ji razlo?il, da imam pet otrok in da vem, kak?ni so otroci in da v bistvu mi je bila njegova neposrednost v?e? in da mi ni problem de?ka malo zapeljati naokoli - da pa me zanima njeno stali??e. Konec koncev, dati otroka nekomu nepoznanemu, da ga odpelje... Pa sva se kar nekaj ?asa pogovarjala, najprej stoje, nato sede... Po dveh urah in pol je "pristala" na to, da danes, preden grem v slu?bo (popoldanska izmena), pridem po fanti?a in ga odpeljem z d?ipom, ampak ne kak?en "overland" in ne kak?en ekstremni offroad. ?e dopoldan se mi je uspelo zmenit z Gori?kimi opekarnami, da lahko pridem v glinokop Aj?evica.
In tako sem danes pred slu?bo pri?el po fanti?ka, montiral njegov sede?ek spredaj desno, in sva ?la. ?e vreme je lepo sodelovalo in se je zlivalo kot zme?ano, lu?e povsod, blato je ?pricalo izpod koles,... Po eni uri sva se vrnila. Ja, pri teh otrocih je obrazna mimika precej "zakrnela" in ne more? ugotoviti, kako se po?uti. To mora? razvozlat iz ostalih gest. Jaz sem teh otrok kljub vsemu malo vajen, ?eprav ni moje delo z njimi. Jih pa pri svojem delu sre?ujem... Torej, med vo?njo nisem imel ?asa "prodajat zijala" in gledat, kako je s fanti?em, na koncu pa, ko sva se vra?ala, se mi je zdelo, da je kar malo razo?aran. No, ko sva pri?la nazaj, mi je postalo jasno, da je fanti? v vo?nji sicer u?ival, razo?aran je pa bil, ko sva se odpravila nazaj... Ga je bilo pa prav veselje gledat in poslu?at, s kak?nim navdu?enjem je svoji mamici razlagal, kje sva se vozila in kako je bilo. Kak?ne malenkosti je opazil, ki jih jaz nisem. No, odpravim se v slu?bo in po nekaj urah dobim po interni liniji od te mamice sporo?ilo - zahvala in "jamranje", ker je fanti? o eni uri vo?nje tri ure razlagal, kako je bilo - in da bo najbr? poslu?ala ?e celo pot do doma. In pa da jo malo skrbi, kaj bo rekel njen mo?, ?e bo tamali doma razlagal, da ga je "hi?nik peljal z d?ipom"...
Imam pet otrok, kar pomeni, da imam dovolj svojega dela. Ampak vseeno je bila tista ena ura in tiste 4 litre nafte za tistih 25 km vredno tega. Nikoli si ne bi mislil, da lahko nekemu de?ku - invalidu lahko naredi? tako veselje s tem, da ga malo pelje? po blatnih lu?ah...
Prekleta re?, pa to ni normalno! V Google v iskalnik vtipkam "shema rezervoarja za kriogene pline" ven mi pa vr?e rezultat: biolo?ke ?istilne naprave, ocena sprejemljivosti vpliva morskega plinskega terminala, pobudo za pripravo ob?inskega prostorskega na?rta, zbornik Kuhljevih dnevov, program ravnanja z odpadki,...
A ima kdo mogo?e kak?no idejo kje bi dobil to shemo ali pa kar fotografijo sheme s kak?nega rezervoarja za kriogene pline (teko?i kisik, teko?i du?ik, teko?i argon,...)
Baje obstaja en pregovor, da mirno morje nikoli ni naredilo dobrega mornarja. Isto tako jaz mislim, da dober avto ne naredi dobrega ?oferja. Eto, tako se jaz tola?im, ko moram vozit tale moj kr?...
Pripeljala moja punca svojega fanta k babici. Babica nikakor ni vedela, s ?im naj jima postre?e in ponuja klobase, ?unke, pe?enko,...
H?erka: "Babica, moj fant je vegan."
Njena babica mu ponudi roko in re?e: "Oprosti, tole je bilo pa res nevljudno. Torej, me veseli, vegan, jaz sem pa Marta. Bosta ocvirke, prav lepo hrustajo?"
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Toliko sem ponosen sam nase, da se prav moram pohvalit...
V?eraj sem pri?el v slu?bo z BTjko. ?e po poti so me klicali, da naj grem kar na dislocirano enoto - oddelek za invalidno mladino, in naj se tam prijavim, pa ko tam odpravim te?ave, pridem v "bazo".
Ko sem kon?al in se odpravljal z BTjko v "bazo", pride mimo en fanti?, ?etrti ali pa peti razred. Invalid. Zraven pa ?e njegova mamica. In fantek gleda v BTjko in re?e: "Gospod, jaz se pa ?e nikoli nisem peljal z d?ipom. A me peljete en krog?"
Njegova mamica ga takoj za?ne "postrojavat", da se to ne sme in da to ni prav in se meni opravi?evati in razlagati, da ji je nerodno,.. Jaz pa samo re?em fanti?ku: "Glej, zdaj moram v slu?bo. Se pa ?e oglasim, pa dore?eva." In se odpeljem.
Kasneje sem po interni liniji poslal sporo?ilo tej mamici, da bi rad govoril z njo, ko bo fanti? zaspal. In sem se potem zve?er tam ustavil in ji razlo?il, da imam pet otrok in da vem, kak?ni so otroci in da v bistvu mi je bila njegova neposrednost v?e? in da mi ni problem de?ka malo zapeljati naokoli - da pa me zanima njeno stali??e. Konec koncev, dati otroka nekomu nepoznanemu, da ga odpelje... Pa sva se kar nekaj ?asa pogovarjala, najprej stoje, nato sede... Po dveh urah in pol je "pristala" na to, da danes, preden grem v slu?bo (popoldanska izmena), pridem po fanti?a in ga odpeljem z d?ipom, ampak ne kak?en "overland" in ne kak?en ekstremni offroad. ?e dopoldan se mi je uspelo zmenit z Gori?kimi opekarnami, da lahko pridem v glinokop Aj?evica.
In tako sem danes pred slu?bo pri?el po fanti?ka, montiral njegov sede?ek spredaj desno, in sva ?la. ?e vreme je lepo sodelovalo in se je zlivalo kot zme?ano, lu?e povsod, blato je ?pricalo izpod koles,... Po eni uri sva se vrnila. Ja, pri teh otrocih je obrazna mimika precej "zakrnela" in ne more? ugotoviti, kako se po?uti. To mora? razvozlat iz ostalih gest. Jaz sem teh otrok kljub vsemu malo vajen, ?eprav ni moje delo z njimi. Jih pa pri svojem delu sre?ujem... Torej, med vo?njo nisem imel ?asa "prodajat zijala" in gledat, kako je s fanti?em, na koncu pa, ko sva se vra?ala, se mi je zdelo, da je kar malo razo?aran. No, ko sva pri?la nazaj, mi je postalo jasno, da je fanti? v vo?nji sicer u?ival, razo?aran je pa bil, ko sva se odpravila nazaj... Ga je bilo pa prav veselje gledat in poslu?at, s kak?nim navdu?enjem je svoji mamici razlagal, kje sva se vozila in kako je bilo. Kak?ne malenkosti je opazil, ki jih jaz nisem. No, odpravim se v slu?bo in po nekaj urah dobim po interni liniji od te mamice sporo?ilo - zahvala in "jamranje", ker je fanti? o eni uri vo?nje tri ure razlagal, kako je bilo - in da bo najbr? poslu?ala ?e celo pot do doma. In pa da jo malo skrbi, kaj bo rekel njen mo?, ?e bo tamali doma razlagal, da ga je "hi?nik peljal z d?ipom"...
Imam pet otrok, kar pomeni, da imam dovolj svojega dela. Ampak vseeno je bila tista ena ura in tiste 4 litre nafte za tistih 25 km vredno tega. Nikoli si ne bi mislil, da lahko nekemu de?ku - invalidu lahko naredi? tako veselje s tem, da ga malo pelje? po blatnih lu?ah...
Od kar imam Forda, sem postal pešec...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani