NJEN dnevnik:
V soboto zvečer se mi je zazdel nekam čuden. Dobila sva se v bifeju in popila pijačo. Pomislila sem, da sem jaz kriva za njegovo razpoloženje, ker sem bila celo popoldne v shoppingu s prijateljico in malo zamudila na zmenek, ampak on ni nič rekel. Pogovor se je zatikal, pa sem mu predlagala, da greva na kako bolj mirno mesto, da bi se v miru pogovorila. Šla sva v restavracijo, ampak on se je še naprej čudno obnašal. Z mislimi je bil nekje odsoten. Vprašala sem ga, kaj mu je, pa mi je samo odgovoril, da to nima veze z mano. Odgovor mi ni zvenel ravno prepričljivo. Ko sva se z avtom vračala domov, sem mu rekla, da ga imam rada, ampak on ni nič odgovoril, samo roko je položil na moje rame. Nisem si znala razložiti njegovega obnašanja, saj ni rekel nazaj, da me ima rad, čisto nič ni rekel. Postajala sem vedno bolj zaskrbljena. Ko sva prišla domov, sem pomislila, da me mogoče hoče zapustiti. Poskušala sem navezati pogovor, a on je samo prižgal TV in odsotno gledal program, kot da mi hoče povedati, da je med nama konec... Na koncu sem odnehala in rekla, da grem spat. Nekaj minut kasneje je prišel tudi on. Na moje presenečenje se je odzval na moje božanje in se ljubil z mano. Ampak še vedno je bil nekoliko raztresen. Hotela sem se soočiti s situacijo in se pogovoriti, ampak on je samo zaspal. Začela sem jokati in jokala sem, dokler nisem zaspala. Ne vem več, kaj storiti. Prepričana sem, da ima drugo! Moje življenje je popolna katastrofa!
NJEGOV dnevnik:
Olimpija je danes izgubila.
Ampak seks je bil pa dober.
Nekega dne plane Janez domov in vesel oznani, da se bo poročil s sosedovo Betko. Več let jo je osvajal in končno sta se sporazumela.
Oče se je zamislil in ga povabil na pogovor med štirimi očmi:
- "Sine morava se moško pogovoriti. Poglej svojo mamo, ni ne vem kako atraktivna in mi v 30 letih skupnega življenja ni preveč nudila posteljnih užitkov. Tako sem si malo pomagal z drugimi ženskami. Žal ti moram povedati, da je Betka tvoja polsestra in se ne moreš poročiti z njo..."
Po kakšnem letu je žalostni Janez zopet začel hoditi s puncami. Po dveh letih zopet ponosno oznani, da se bo poročil, tokrat s Tejo iz sosednje vasi.
Oče ga zopet povabi na diskretni pogovor in mu sporoči, da je tudi Teja njegova polsestra...
Janeza je to zelo strlo. Tako da je preteklo kar nekaj let, da si je zopet izbral bodočo nevesto Alenko. Oče mu je moral zopet povedati, da je tudi Alenka njegova polsestra.
Janez je šel v študirat teologijo in se je popolnoma odpovedal ženskam. Ko mu je čez nekaj desetletij mama bila na smrtni postelji, jo obišče in mati ga vpraša, le zakaj je šel med farje.
Janez ji odkrije resnico o očetu in svojih polsestrah.
Mati ga pogleda in pravi:
- "Oh, sine moj, pozabi, kar ti je govoril, saj on sploh ni tvoj oče..."
Nadzor nad delom Policijske uprave (PU) Koper po prometni nesreči, v kateri je bila udeležena predsednica republike Nataša Pirc Musar, je pokazal nekatere pomanjkljivosti pri vodenju PU Koper. Iz poročila, ki...
Policaj pride v blok, kjer so se stepli. Začne zasliševati udeleženca:
- "Kako se pišeš?"
- "Sadik Hodžić."
- "Kaj si po poklicu?"
- "Pa nisam jas poklicu, sused je poklicu!"
Samo nekaj let sta bila poročena in zgodilo se jima je tisto, čemur se uspe izogniti le redkim - samo prepirala sta se še. Skregala sta se okoli najbolj banalnih vsakdanjih stvari in potem sta oba dolgo kuhala mulo in na koncu sta oba spoznala, da tako več ne bo šlo. In zavila sta v svetovalnico k zakonskemu terapevtu. Ko sta vstopila v ordinacijo, ju je psihiater prijazno sprejel. Ponudil jima je dva mehka udobna naslonjača in potem je sedel nasproti njima in ju vprašal, kaj je problem?
Mož je žalostno sklonil glavo. Ni vedel, kaj naj reče...
Potem se je usulo iz žene. Kot bi se ulila najhujša poletna ploha s točo in grmenjem. Žena je naštevala na dolgo in široko, kaj vse je narobe z njunim zakonom. Zakaj se ona ne počuti dobro v njem. Kako je ona njemu podarila svoja najlepša leta, on pa tam sedi kot klada in nič ne reče. Kakšnih dobrih pet do deset minut je trajalo vse skupaj in drlo je kot plaz. In potem je zakonski svetovalec čisto počasi vstal.
Ležerno je prehodil tiste tri, štiri korake do nje.
Spustil je roke na njena ramena in jo privzdignil, da je vstala. Nežno jo je začel poljubljati na usta in po vratu in spet na usta in potem jo je narahlo potisnil nazaj na njen sedež.
Žena je obsedela tam. Brez besed.
Svetovalec je strmo pogledal moža, ki je sedel tam in ni mogel verjeti, kaj se je zgodilo. Da je ona tiho. Da se je nehala kregati. Potem je svetovalec pogledal moža v oči in rekel, poudarjajoč vsako besedo posebej:
- "VAŠA ŽENA POTREBUJE TO VSAJ DVAKRAT NA TEDEN..."
Mož je nebogljeno prikimal in odgovoril:
- "Lahko vam jo pripeljem ob torkih in četrtkih..."
Dobro, je razdalja, res je. Ampak je pa zmerno do pretežno vodoravno.
Me zanima, kako bi ti šlo, če bi bil na mojem mestu? Štart na 95 metrov nadmorske višine, cilj pa 25 kilometrov daleč na 965 metrov nadmorske višine...
Saj drugače se ne bi oglasil, a me je ravno včeraj naš direktor spravil na obrate in sva se v sejni sobi vpričo vseh zaposlenih malo "prijela". Je 'ekološko zaveden' pa je začel razlagat, kako se na Nizozemskem vsi vozijo s kolesi po vseh opravkih in kako imajo velik odstotek električnih vozil in bla bla bla. Pa mu odvrnem, da je vse to res, ampak da slučajno vem, da je najvišja gora na Nizozemskem visoka 320 metrov in da je povprečna nadmorska višina cele Nizozemske 30 metrov, za primerjavo je pa najvišja cesta v Goriški regiji (ne v celi Sloveniji, samo v Goriški regiji) na nadmorski višini 2055 metrov in je povprečna nadmorska višina Goriške regije 720 metrov. In da je tu kolesariti bistveno drugače kot po Nizozemskem. Pa direktor nad ugovorom ni bil preveč zadovoljen in je vztrajal, da bi morali počasi opustiti avte in začeti uporabljati kolesa. In sem ga tam pred vsemi povabil, da skupaj odkolesariva k meni domov. Odgovoril ni ničesar več, je kar prešel na drugo točko...
S Kitajskim svedrom BOSCH ni nič narobe bodi brez skrbi je enak kot Nemški le, da je zalo cenej..... 😉
Če se osel skoti v Lipici, še ni lipicanec.
Če bi Kitajci znali dobro narediti, bi Ferrarije delali tam. Pa jih ne, jih v celoti delajo samo v Maranellu. In je ta-hujši frajer, kdor ga ima...
Izdelava dobrega svedra se začne že z izbiro surovin, šele nato je odvisen postopek izdelave, tako da nemška tehnologija v kitajskih rokah še ne pomeni dobrega svedra, če delaš svedre iz slabega materiala...
Ja, Kitajski Bosch je cenejši. Zna pa biti res tudi to, da je pa Tactix enako kvaliteten kot Kitajski Bosch, le da je še cenejši...
Kako, če je bil pa prejšnjič video, da so tipke za odpiranje oken levo in desno zamenjane. To na dolgi rok že ne pomeni nič dobrega.
Tiste so pri Audiju in BMWju šele prav postavljene. Kaj ne veš, da velika večina voznikov Audijev in BMWjev menja strani, menja pojma levo - desno. Sploh se to lepo vidi na avtocesti, ko namesto po desni vozijo po levi...
Mislim, balistične jedrske podmornice so, v primerjavi z letalonosilko, majhne in utesnjene. Pa te podmornice redno ostanejo pod vodo po 90 dni in podmorničarji sploh ne vidijo sončne svetlobe. Pa nihče ne joče, da bo naredil samomor.
Odprave na vesoljskih postajah trajajo po 180 dni, kakšne tudi več. Valerij Poljakov, recimo, je bil na vesoljski postaji Mir neprekinjeno 437 dni, Sergej Avdejev pa 379 dni, Frank Rubio je bil na ISS neprekinjeno 371 dni, Mark Vande Hei pa 355 dni. Kako je življenje tam utesnjeno, si je zelo težko predstavljati. Mogoče se da malo naslutiti ob obisku muzeja v Toulousu, kjer imajo kopijo vesoljske postaje Mir. Na vesoljskih postajah imajo približno enako prostora kot na podmornicah in enako so zaprti noter kot na podmornicah. In urnik je precej natrpan, oni ne gredo v vesolje malo pohajkovat. Pa nikomur ne pride na misel, da bi naredil samomor.
Ti 'revčki' imajo pa na razpolago 6 hektarjev površine. Kadar hočejo, lahko pridejo ven na sveži morski zrak in sonce. Pa so utesnjeni in osamljeni. Pi^¨# jim materina, vojaki so, ne pa turisti! Če jim kaj ni prav, čof v vodo in naj se znajdejo! Se oni zavedajo, kaj so prestali vojaki na Soški fronti? Pa tam niso bili profesionalni vojaki, ampak nabrani kmečki fantje. Ki ravno tako niso imeli stika z mamicam in ženam. Teli pa ubogi mamini sinkoti, 290 dni niso mamic videli. Ma, da sem jim jaz kapitan, bi videli hudiča...
Ženska stopi v ordinacijo k novopečenemu zdravniku. Čez nekaj minut pa se iz ordinacije zasliši kričanje, odpro se vrata in ženska vreščeče teče po hodniku.
Zaustavi jo starejši zdravnik in jo vpraša, v čem je problem. Ženska pa mu zaupa svojo zgodbo. Zdravnik ji je skrbno prisluhnil, se ji zahvalil, se zamislil in odšel k mlademu zdravniku:
- "Kaj je narobe s tabo? Gospa Novak je stara 63 let, ima štiri otroke, sedem vnukov, in ti ji greš reč, da je noseča?"
Mladi zdravnik se ni dal motiti pri svojem delu in je, ne da bi pogledal stran od zdravniških zapiskov, odgovoril:
Javna hiša v Nemčiji. Vratar odpre vrata in pred vrati Janez in Peter.
- "Kaj pa želita?"
- "Seksala bi rada!"
- "Koliko denarja pa imata?"
- "Deset evrov!"
- "Za ta denar pa kar seksajta eden z drugim!"
Janez in Peter sta zapustila javno hišo. Čez pol ure je spet pozvonilo na vratih javne hiše. Vratar je odprl vrata in presenečeno vprašal:
- "Kaj pa vidva spet tu?"
- "Prišla sva plačat račun..."
Svedri v Merkurju so bili pa vsi narejeni na Kitajskem, pa ne glede na to a je bil Bosch v zeleni embalaži, Bosch v modri embalaži, Bosch v kakršni koli embalaži ali pa neki 'no-name' kitajski v original kitajski embalaži - vsi so bili Čajni...
V gostilni se po dolgem času srečata Marko in Darko.
- "Zdravo Darko! Kako si kaj? Si poročen, imaš kaj otrok?"
- "Ne, nimam. Veš jaz...jaz... ženske me ne zanimajo več toliko!"
- "A tako. Kaj pa starejši brat? Je že poročen?"
- "Ne, tudi on je tak kot jaz."
- "Ja kaj pa mlajši Tone?"
- "Tudi z njim ni nič, kar zadeva ženske."
- "A, kdo se pa v vaši družini sploh zanima za ženske?"
- "Sestra..."
V Nemčiji na gradbišču so delali Hans, Mujo in Jože. Med malico so se posedli na konstrukcijo cca. 50 metrov nad zemljo in začeli odpirati, kar so imeli za malico. Najprej odpre Hans in potegne ven sendvič s šunko, pa reče:
- "Če bo jutri sendvič spet s šunko, bom kr dol skoču."
Nato Mujo potegne ven sendvič z govedino, pa reče:
- "Če bo jutri spet govedina, skočim tudi jaz."
Pa potegne še Jože sendvič s piščančjo klobaso, pa reče:
- "Joj, če bo jutri spet perutnina, skočim tudi jaz."
Naslednji dan pri malici Hans pogleda v sendvič:
- "Uf, spet ta prekleta šunka!"
In skoči. Pogleda malico še Mujo:
- "Prekleta govedina!"
In skoči. Pogleda še Jože:
- "Joj, spet perutnina!"
In skoči še on.
Na pogrebu se zberejo objokane žene in pravi Hansova:
- "Če bi ved'la, da Hans nima rad šunke, bi mu kaj drugega dala v sendvič..."
Pa pravi Mujotova vdova:
- "Tudi jaz mu ne bi zapakirala govedine, bi mu nekaj drugega dala v sendvič..."
Pa pravi Jožetova vdova:
- "Paaa... moj Jože si je zmeraj sam delal sendviče..."
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
NJEN dnevnik:
V soboto zvečer se mi je zazdel nekam čuden. Dobila sva se v bifeju in popila pijačo. Pomislila sem, da sem jaz kriva za njegovo razpoloženje, ker sem bila celo popoldne v shoppingu s prijateljico in malo zamudila na zmenek, ampak on ni nič rekel. Pogovor se je zatikal, pa sem mu predlagala, da greva na kako bolj mirno mesto, da bi se v miru pogovorila. Šla sva v restavracijo, ampak on se je še naprej čudno obnašal. Z mislimi je bil nekje odsoten. Vprašala sem ga, kaj mu je, pa mi je samo odgovoril, da to nima veze z mano. Odgovor mi ni zvenel ravno prepričljivo. Ko sva se z avtom vračala domov, sem mu rekla, da ga imam rada, ampak on ni nič odgovoril, samo roko je položil na moje rame. Nisem si znala razložiti njegovega obnašanja, saj ni rekel nazaj, da me ima rad, čisto nič ni rekel. Postajala sem vedno bolj zaskrbljena. Ko sva prišla domov, sem pomislila, da me mogoče hoče zapustiti. Poskušala sem navezati pogovor, a on je samo prižgal TV in odsotno gledal program, kot da mi hoče povedati, da je med nama konec... Na koncu sem odnehala in rekla, da grem spat. Nekaj minut kasneje je prišel tudi on. Na moje presenečenje se je odzval na moje božanje in se ljubil z mano. Ampak še vedno je bil nekoliko raztresen. Hotela sem se soočiti s situacijo in se pogovoriti, ampak on je samo zaspal. Začela sem jokati in jokala sem, dokler nisem zaspala. Ne vem več, kaj storiti. Prepričana sem, da ima drugo! Moje življenje je popolna katastrofa!
NJEGOV dnevnik:
Olimpija je danes izgubila.
Ampak seks je bil pa dober.
Od kar imam Forda, sem postal pešec...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani