Dve stvari sta - težko najdeš ljudi, ki bi to delali, da boš imel vse izmene polne. Drugo pa, bi jih našel, če bi jih plačal, kar pa se ne bo zgodilo, ker dobičkom se ne odpovejo. Sicer me čudi, da čisto enostavno aneksov ne napišejo. Že tako jih en kup.
Včasih imam občutek, da so te naše ceste malo zanalašč podhranjene. Če bi promet lepo potekal, bi firme izven Ljubljane težko dobile ljudi za delo. Tako pa vsak malo premisli, če se bo iz Celja ali pa Postojne res vsak dan vozil v Ljubljano. Malo se sliši kot teorija zarote, katerih pristaš sam nisem, samo te poslovne prakse, ki jih pa zadnje dve leti opažam med podjetniki, pa niso več za nikamor.
Dodaj še Slovenske železnice. Enaka zgodba. Odpad za kadre iz leve in desne. Zato pa vse bolj po minimum laufa. Če primerjaš z nekim OBB malo severno od naše meje.
Razlika med 0W-20 in 5W-30 pri hladnem zagonu je predvsem v tem, kako hitro olje steče skozi motor pri nizkih temperaturah.
❄️ Kaj pomeni “0W” in “5W”?
“W” = winter (zima)
Številka pred W pove, kako gosto je olje na mrazu:
0W → redkejše pri mrazu → hitreje kroži
5W → malo gostejše → nekoliko počasnejši pretok
🔧 Razlika pri hladnem zagonu
🟢 0W-20
Hitreje pride do:
ležajev
odmične gredi
turbine (če jo imaš)
Manj obrabe v prvih sekundah
Boljši zagon pri zelo nizkih temperaturah (npr. pod -15 °C)
🟡 5W-30
Še vedno povsem OK za večino zim (tudi Slovenija)
Malo počasnejši pretok ob prvem zagonu
Razlika v praksi:
pri +5 °C skoraj zanemarljiva
pri -10 °C že opazna
pri -20 °C precejšnja
🔥 Ključna razlika (na kratko)
0W-20 = hitrejše mazanje pri mrazu → manj obrabe
5W-30 = malo počasnejše, a še vedno varno v normalnih razmerah
⚠️ Ampak pozor (zelo pomembno)
Druga številka (20 vs 30) velja pri delovni temperaturi (~100 °C):
0W-20 → tanjši film → manj trenja, boljša poraba
5W-30 → debelejši film → več zaščite pri obremenitvah
🧠 Kaj to pomeni zate v Sloveniji?
Če parkiraš zunaj pozimi:
0W-20 ima prednost
Če voziš bolj dinamično ali starejši motor:
5W-30 lahko bolj zaščiti
Mogoče samo malo tehničnega picajzlanja. Olje je skozi približno enako gosto, ker to je masa na enoto volumna. Spreminja se mu viskoznost, ki je nekaj čisto drugega.
Kot primer: Med je redkejši od vode, ker plava na njej, ima pa veliko daljše molekule in je bolj viskozen, zato počasneje teče.
Viskoznost je tista, ki pri tribologiji definira kvaliteto mazanja površin pri določenih pogojih.
Ja, ko si enkrat malo prebereš, kako nenadomestljiv je dizel pri delovnih strojih, potem je mogoče malo bolj jasno. Tam elektrika niti blizu ne pride, ob pogoju da želimo enako funcionalnost strojev.
Na koncu dneva se v avtu pelje par kil mesa. Ni nekega posebnega opravljanja dela in potrebe po energiji.
To je res. Če se primerjamo z npr. Japonci, ki se po totalnem kaosu potresa in cunamijev postavijo v vrsto in čakajo na dostavo pomoči. Si ne predstavljam, kako bi se ljudje tukaj odzvali.
Ah, to je čisto enostaven postopek, kot že večkrat čez zgodovino. Nesreče bodo, ljudje bodo mrtvi, standardi se bodo dodelali in to bo to. Ne reče se zastonj, da so standardi napisani z rdečim fontom. Na žalost, drugače v tehniki in napredku ne prideš nikamor.
Pa saj ljudje vedno bolj postajajo podobni moji žvini: 1,25 metra visok plot in z notranje strani dve žici električnega pastirja, zato da ne zbezlja v bližnje brezno...
Samo za primerjavo: je bil prijatelj na Japonskem na ogledu neke proizvodnje. Gredo skozi obrat, pa ga je nekaj zanimalo in, z rokami na hrbtu, gre bližje, da si bolje pogleda. Ga je "vodič" nakuril ko ščene češ, saj ni žival, da mora imeti ograjen koridor, saj je vendar človek in bi moral vedeti, kaj pomeni rumena črta na tleh. Resnici na ljubo, šele, ko mu je "vodič" omenil črto, jo je ta moj prijatelj res opazil, prej je sploh opazil ni...
In dejansko smo v Evropi res totalno zabluzili. Napačna smer na avtocesto ima 6 znakov, da greš v napačno smer - pa še je premalo. Prehod preko proge mora imeti zapornice, semafor ni zadosti, kaj šele zgolj in samo Andrejev križ - po novem to štejejo kot "nezavarovan prehod". Table pred tunelom, ki ropotajo po strehi, niso dovolj, mora biti barikada, da se ustavijo... ... ... Pa kam smo prišli...
Prvo - svet je dosti bolj kompleksen, kot je bil včasih. Se ne bo vsak strinjal, ampak tako je, dejstvo. Drugo - odvetniška drhal je naredila kar je naredila. Njim gre glavna zahvala, da smo kjer smo. Zadnji krog pekla je za njih.
Drugače pa sem enkrat bral knjigo od Hansa Rosling-a: Factfulness. Priporočam. Bil je švedski zdravnik in notri v knjigi je ena zgodba kako je peljal študente v Afriko na neke izmenjave in tam so šli z domačini v eno dvigalo. Pa so se vrata začela zapirati in ena švedska študentka primakne nogo med vrata, da jih bo ustavila, ker je nekdo lovil dvigalo. No, nogo ji je stisnilo, ker je predvidevala, da bo tam senzor, ker je tako navajena iz razvitega sveta. Afričan se pa začne dreti na njih ker mu ni bilo jasno kako lahko takšni idioti na Švedskem študirajo medicino, da noge rinejo med zapirajoča vrata od dvigala sami od sebe. 😁😂
Ti pravim, da tole ni tako črno-belo, kot misliš. Kaj pa bo? Počasi se mi že j*ebe, ker drugače samo sebi škodim...
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Dve stvari sta - težko najdeš ljudi, ki bi to delali, da boš imel vse izmene polne. Drugo pa, bi jih našel, če bi jih plačal, kar pa se ne bo zgodilo, ker dobičkom se ne odpovejo. Sicer me čudi, da čisto enostavno aneksov ne napišejo. Že tako jih en kup.
Včasih imam občutek, da so te naše ceste malo zanalašč podhranjene. Če bi promet lepo potekal, bi firme izven Ljubljane težko dobile ljudi za delo. Tako pa vsak malo premisli, če se bo iz Celja ali pa Postojne res vsak dan vozil v Ljubljano. Malo se sliši kot teorija zarote, katerih pristaš sam nisem, samo te poslovne prakse, ki jih pa zadnje dve leti opažam med podjetniki, pa niso več za nikamor.
Povezava za deljenje
Deli na druge strani