V Sloveniji je bilo v letih 1954-1995 19.343 ?rtev prometnih nesre?. V letih 1995-2000 pa 1.727, v letih 2000-2005 je bilo 1.317 ?rtev. Pri nas se premalo ukvarjamo z vrednotami ?love?kih ?ivljenj. V dobrih pol stoletja smo izgubili 23.387 ?ivljenj, (za primerjavo Ptuj ima 23.242 prebivalcev). Po bruseljskih vrednotah ?love?kih ?ivljenj je gospodarska ?koda v ?rtvah za Slovenijo 83 milijard EUR.
Po skupni oceni na ravni EU se je med letoma 2001 in 2005 ?tevilo smrtnih ?rtev zmanj?alo za 5 % na leto. ?al Slovenija ni izpolnila pri?akovanj in spada v zadnjo skupino s 137 ?rtvami na milijon prebivalstva za leto 2004, zato ni dobila pozitivne ocene. Bolj?e so Malta, Nizozemska, ?vedska in Zdru?eno kraljestvo med 50-60 ?rtvami na milijon prebivalcev. Slab?i od nas sta Litva in Latvija.
Zna?ilno za odgovorne v Sloveniji, ki kreirajo prometno politiko je premalo strokovnih, logi?nih in premi?ljenih ukrepov, predpisov in primernih zakonov. Kako ustaviti morijo na na?ih cestah? Kaj smo napravili do sedaj? Kdo, kako in kdaj bi moral hitro ukrepati?
Za ve?jo varnost lahko in morajo prispevati najve? uporabniki cest sami. Nevestne in nevarne voznike "vzgojiti", da bodo postali varni. In kaj lahko in morajo napraviti odgovorni za prometno varnost?
1. Postavitev primernih, nedvoumno postavljenih, prave velikosti, primerni lokaciji in dobro vidne smerokaze.
2. Nimamo enotnega sistema krmiljenja semaforjev. ?asovno krmiljenje je nastavljeno, nelogi?no, nestrokovno in z razli?nimi sistemi krmiljenja. Ne poznamo zelenega vala krmiljenih semaforjev. Mnogi semaforji so krmiljeni tako, da ima prednostna cesta enak ?asovni interval, kot stranska cesta, kljub temu da je razlika v gostoti prometa 25:1 v korist prednostni cesti.
3. Vzdr?evanje cest, predvsem regionalnih, je mnogokrat neprimerna. Po?asna, nestrokovna in slabo organizirana obnovitvena in vzdr?evalna dela...
4. Ni enotnih in tipiziranih hitrostnih ovir v strnjenih naseljih (le?e?i policaji), razlika v vi?ini je 1:3, v dol?ini 1:20.
5. Znaki za omejitev hitrosti so postavljeni nestrokovno, nelogi?no in v?asih tudi ?kodljivo. Taka nestrokovna postavitev prometnih znakov povzro?a, da vozniki v?asih ne verjamemo, ne spo?tujemo in ne upo?tevamo prometnih znakov za omejitev hitrosti.
6. Zato bi morali opraviti strokovni pregled in korekcijo prometnih znakov in smerokazov po Sloveniji. Pri postavljanju znakov upo?tevati strokovnost, smiselnost, logi?nost tako, da bodo slu?ili prihajajo?i satelitski navigaciji in kontroli hitrosti vo?nje na na?ih cestah.
Najve?ja pomanjkljivost omejitve hitrosti je skozi naselja. Definicijo naselja in omejitev hitrosti nimamo usklajeno z Evropo. Razlika je ta, da pri nas velja omejitev hitrosti od table z napisom kraja in do preklica kraja. V tem obmo?ju omejitve hitrosti zmanjka hi?, torej naselja in omejitev hitrosti ?e vedno velja. Na?a policija tu pridno lovi "nevestne" voznike, ki prekora?ijo hitrost. Svojo normo kaznovanih voznikov z lahkoto izpolnjujejo.
V Evropi je omejitev hitrosti 50 km/h le v strnjenem naselju. Ostali del, kjer ni strnjeno naselje je 70 km/h, v Belgiji celo 90 km/h.
Kaj bi pomenilo, ?e bi imeli evropske omejitve hitrosti skozi naselje pri nas? V Sloveniji je ve? kot 6.000 naselij. ?e predpostavimo (ugibamo), da je povpre?na dol?ina naselja 1 km, omejitev hitrosti 50 km/h je obi?ajno po celotni dol?ini naselja.
Moj predlog omejitve hitrosti 50 km/h bi bil le v dol?ini strnjenega naselja. V tem primeru 100 metrov. Ostalih 900 metrov, kjer ni strnjeno naselje pa 70 km/h. Vozilo bi to razdaljo prevozilo v kraj?am ?asu za 0,31 minute.
Ta prihranek na ?asu ni pomemben. Toda ko izra?unamo kon?ni prihranek vidimo slede?e: 6.000 naselij, 1.000 vozil dnevno, prihranek 0,31 min., 365 dni, vozilo porabi 6 l goriva na uro. Iz te predpostavke sledi, da v Sloveniji porabimo za vo?njo skozi naselja ?e dodatnih 68 milijonov litrov goriva ali dodatno potro?imo 15 milijard tolarjev.
Koli?ina dodatno porabljenega goriva je zastra?ujo?a, ker povzro?a ve?je stro?ke prevozov, ve?je onesna?evanje spalnega naselja, vse ve?ja odvisnost od uvoza goriv, potratna poraba energije...
7. Regionalna in ostala kri?i??a je smiselno postopoma in v danih mo?nosti rekonstruirati v kro?i??a, ki so se v Evropi izkazala bolj varna in imajo ve?jo propustnost.
8. Napraviti evidenco voznikov, ki povzro?ajo preve? prometnih nesre?. S sodobno opremo je danes to mogo?e. S tem bi lahko varne voznike nagradili, nevarne pa obravnavali po posebnih merilih. Ta merila bi bila, da vozniki, ki napravijo povpre?no letno ve? nesre?, bi tudi pla?ali tolikokrat ve? zavarovanja. Voznik, ki letno prevozi dolo?eno kilometrino in v dolo?enih letih ne povzro?i prometne nesre?e ne pla?a zavarovanja...
9. Strogi nadzor in ukrepanje proti "kamikazam" na na?ih cestah. Tem voznikom omogo?iti, da si na za to primernih poligonih dajo du?ka za svojo ?ivahnost in v cestnem prometu vozijo varno po predpisih. V skrajnem primeru, ko kamikaze ne morejo, no?ejo ali ne znajo voziti varno, jim lahko sledi odvzem vozila.
10. Enako pozornost posvetiti prepo?asnim voznikom, ki vozijo recimo 20 % po?asneje, kot je dovoljeno. Ti prepo?asni vozniki so nevarni, ker ustvarjajo za sabo kolone in se ne ustavljajo ob varnem mestu, da bi sprostili promet za sabo. Tudi policisti ne opozarjajo in ne ukrepajo proti (pre)po?asnim voznikom..
To je nekaj predlogov za ve?jo varnost na na?ih cestah z ?eljo in v pri?akovanju manj mrtvih, manj po?kodovanih, manj dru?inskih tragedij, manj izdatkov za zdravljenje po?kodovanih, manj invalidov, manj odsotnosti z dela...
1.) Oblika cesti??a ti kve?jemu zmanj?uje namerjeno hitrost kot je dejanska - se pravi avto gre po kro?nici, meritev je pa narejena po tetivi, ki je kraj?a kot je lok, ki ga omejuje omenjena tetiva. Tudi meritve so narejene na tako razdaljo, da se vse skupaj izni?i in so v bistvu razlike od dejanske hitrosti tako majhne, da niso omembe vredne.
2.) Stacionarni radar pred Golovcem ima takoj za radarjem omejitev 80km/h in ne ?e le v tunelu, seveda pa velja, da mora biti meritev opravljena na omejitev 100km/h, ker to resni?no velja do te table 80 in tudi na delu, kjer meri omenjeni radar
10.?len je cel zelo pomemben saj govori o varnostnih razlikah glede na merjeno/snemano vo?njo... po doma?e povedano je to takole - prehiti? mobilni radar z recimo 180km/h in takrat je pomembno koliko ?asa te ta snema. ?e si ga opazil dovolj zgodaj in pravo?asno zmanj?a? hitrost v naslednjih 200 metrih (meritve, ki so kraj?e ne veljajo) na 120km/h. Policaji te ustavijo in na tem odseku je tvoja povpre?na hitrost torej 150km/h in po navedbah tega ?lena je pri tej dol?ini (200-500m) potrebno upo?tevati varnostno razliko, ki znese pri hitrostih nad 100km/h 15%. To pomeni, da ti lahko vo??ijo samo ?e varno vo?njo saj je 150km/h - 15% samo ?e 128km/h .
Boss, sploh ni fora v dnarju, da se nebi mogl kupit novga, ne sam kliota tut kej druzga, samo je pr hi?i ?e treba kej narest in se je treba obna?at racionalno, zato fotr tut pravi, da nove avte kupujejo tisti, ki ne vejo kam z dnarjem, oz. da se velik bl spla?at kupit npr. 2 let starga, ker ima? isti avto, pa je lahko ?e kar neki cenej?i! Tle se kar strinjam z njim!
Kolk pa ?lovek da na avto, si pa loh mislite, ?e se je 12 let vozil z vektro (od nove pa do danes), tko da va?no da bo kokr tolko nov, pa da bo par let slu?il svojemu osnovnemu namenu, to pa je prevoz, ne luksuz!
popolnoma ga zastopim, samo je vpra?anje pri tem razredu (clio, getz), ?e je to smotrna izbira saj za dve leti starega lahko prihrani? "samo" recimo tam nekje okrog 400 jurjev (to je 200.000 jurjev na leto) pri tem, da je ?la vsa garancija byebye, da imajo avti ?e med 30.000 in 50.000km za sabo in da ni tistega lepega ob?utka, ko se vsede? v avto in ve? da si ti prvi lastnik in to?no ve? kako je bil in kako bo avto vo?en.
?isto druga zgodba je pri avtomobilih vi?jih razredov, kjer recimo nov avto pride okol 5 milijonov ali ve? in je dve leti star avto ?e bistveno cenej?i (cca 2 miliona) in tudi prevo?eni kilometri igrajo manj?o vlogo kot pri manj?ih avtomobilih predvsem zato ker manj?i avtomobili procentualno prevozijo veliko ve? "mestnih" kilometrov. Pri rabljenem pa nikoli res ne ve? kje je avto najve? kilometrov pridelal.
Teoreti?no in prakti?no je tak avto lahko videl zgolj mestno vo?njo in tistih 30.000 km na ?tevcu pomeni enako obrabo avtomobila kot pri tistem, ki ima na ?tevcu 100.000 km a je le te pridelal relacijsko.
Zaradi zgoraj navedenih razlogov in ob dejstvu da bo tvoj fotr ?elel ta novo kupljeni avto voziti vsaj naslednjih 10 let, ?e ne ?e ve?, pri rabljenem pa? nikoli ne bo vedel kaj je po?el prej?nji lastnik z avtomobilom in z na?inom rabe (recimo mestna vo?nja, teranje hladnega, kratke relacije z neogretim motorjem,itd itd) je lahko takemu avtomobilu "pobral" ne samo na papirju videni dve leti ampak ?tiri ali pet.
Pa ?e finan?ni aspekt zgornjega filozofiranja
o?e bi rad vozil dokler avto ni tko izrabljen kot povpre?ni avto pri 12 letih
1. kupi avto, ki je datumsko sicer star dve leti a je zaradi razmer vo?nje (mestna) na?eloma tako "obrabninsko star", kot tisti ?tiriletnik, ki so vozili relacijske vo?nje. Se pravi, da bo ta avto tvoj o?e vozil samo ?e naslednjih 8 let.
Kar pomeni pri takem (recimo Clio), ki je stal ob nakupu 5425? in bo ob prodaji star 10 let ter vreden 1461?. Pomeni, da je izguba denarja v osmih letih 3964? sit, kar znese na leto 495? sit oz na mesec 41?.
2. kupi nov avto in da 7720? a ga bo vozil 12 let in bo ob prodaji dobil cca 1252? (star bo 12 let), kar pomeni izgubo denarja 6468? oziroma letna izguba je 539? ali 45? na mesec.
se pravi, da ?isto gola finan?na ra?unica govori v prid rabljenemu avtomobilu zgolj za 4? oz slabega jurja tolarjev na mesec a ?e upo?teva? filozofiranje iz za?etka tega mini romana potem dileme skoraj ne bi smelo biti, ali pa?.
Je pa res, da se bo na koncu ata odlo?u sam in popolnoma prav bo imel kakor koli se bo odlo?il saj gre za njegova sredstva in trenutne finan?ne razmere (gradnja oz. popravila pri hi?i). Jaz bi se sicer za novega samo to sem jaz in blazno prera?unljiv kadar gre za finance - ?korpijon pa?
Kaj pa ?e bi ata plunil ?e ene 600 jurjev (kak?na kreda al pa kaj podobnega) pa lahko dobi novega cliota (prej?nji modrel iz Revoza) s tamalim motorjem 60KM in klimo pa ma nov avto letnik 2006 pa garancijo.
Ne bit u?aljena ampak po moje si malce previsoko, ?e ga ho?e? prodati za nastavljeno ceno brez popu??anja.
Trenutno glede na ogromno ponudbo meganov je realna vrednost tam nekje 100jurjev ni?je. ?e pa ima? ?as pa po?akaj do poletja oz. do vro?ih dni, ko bo klima veliko ve?ji argument kot je trenutno. Pa ?e takrat lahko ra?una? na ceno tam nekje 700jurjih.
Pozor! Avtomobila nisem videl, niti ohranjenosti s slik se ne da dolo?iti, ampak glede na neko pri?akovano obrabljenost je to to. V kolikor pa je avto nadpovpre?no ohranjen potem tudi nastavljena cena ni utopija :D
Jaz sem bil od nekdaj navajen, da sem ve? ali manj z lahkoto parkiral in ko sem pri?el v novo slu?bo je bil to najve?ji problem saj parkirplaca ni bilo oziroma bi lahko parkiral 10min pe? stran na parkiri??u BTC-ja. Tam se pa dogaja vse mogo?e in pobutana vrata so ?e najmanj?i problem.
Tako sem uporabil svoje pogajalske sposobnosti in sem se pri sosednji firmi zdilal za 20? na mesec, da so mi odstopili eno prostor na njihovem privatnem polpraznem parkiri??u za dvema rampama . Cena je minimalna za tisto kar dobim - avto stoji v svojem boksu,levo in desno od njega sta prazna/neoddana boksa tako, da ni nobenih mo?nosti pobutanih vrat, parkiri??e je ograjeno in pod videonadzorom tak, da skoraj ni mo?nosti kk?nih vlomov in tik pred nosom (50m) moje slu?be.
Kar se pa ti?e parkiranja drugod pa v ve?ini uporabljam gara?ne hi?e, ki so sicer najdra?je a po drugi strani lahko precej cenej?e,?e veste kaj mislim.
Pa ?e beseda, dve o belih in modrih conah. ?e sem pravilno seznanjen pomeni modra cona omejeno brezpla?no parkiranje 30minut razen, ?e ni na znaku pred parkiri??i druga?e napisano. Bele cone so pla?ljive s tistimi 100sit/uro listki in so ponavadi tudi ozna?ene z znakom, ki nalaga pla?evanje v dolo?enem delu dneva (ponavadi od 7-18 ure).
Jaz se vozim ?ez trojane s tempomatom nastavljenim malce ?ez 110 km/h... na tistih svetle?ih tablah mi pri tej nastavitvi poka?e hitrost 101 do 102km/h. ?e dobim kazen za 102 km/h jo bom objavil na vseh avto forumih in si jo okviril v opomin brezmejni stupidnosti.
aja, ?e to ... kolk hitro si dobil slikco od "domnevno" narejenega prekr?ka?
ja Tedi, res je najbolje da ima? zimske extra na kovinskih...
ne samo da se izpla?a, tud izogne? se ?akanju pri vulkanizerju..
edino kar si pa? more? sama roke mazat (cca 15 min dela )
uuu, 15 minut za vse ?tiri gume... a te lahko povabim k sebi, k bom gume menjal pa mi bo? nakazal kako se to v 15 minutah naredi brez da bi avto z dvigalom dvignil.
Ne vem pri men to traja vsaj eno uro z vso pripravo in pospravljanjem - mogo?e tudi zato, ker vse gume detaljno o?istim preden jih odnesem na podstreho in shranim.
Tedi, a nisi rekla, da ima? pri hi?i ?e en avto. ?e je sneg, led in drugo sranje (v tej zimi je bilo recim 10 takih dni) po cestah pa? uporablja? drugi avto. Mx-ko pa takrat, ko so razmere normalne kajti tudi pri temperaturah pod ni?lo so letne gume bolj?e od zimskih.
?e pa vseeno razmi?lja? o menjavi zimske za letne in obratne ti pa toplo priporo?am ?e en komplet feltn (lahko so tudi kovinske - jih ni tolk ?koda pozimi) saj bo sicer investicija na za?etku velika bo? pa prihranila pri menjavah, centriranjih in konec koncev ti bodo tudi gume hvale?ne - jemanje gor in dol jim zelo ?koduje (?e predvsem takrat, ko gume niso ve? nove) in vulkanizerji to dobro vedo samo v dobrobit svojega zaslu?ka tega normalno ne razgla?ajo naokoli. V kolikor dela? malo kilometrov in ti recimo ene letne gume zdr?ijo ve? kot dve leti pa mislim, da so dvojne feltne skoraj obvezne.
Ker so me tako pogosto slikal sem nekaj ?asa treniral raznorazne frise v trenutku, ko me slikajo. ?e kdo to gleda po moje crkava od smeha, ?e pa je bolj zadrte sorte potem pa lahko pri?akujem v kratkem tudi obisk mo? v belem (MIW - men in white).
jaz grem skoraj vsak dan tam mimo in slika me tudi ?e se peljem 100 po ?tevcu ... po moje sem bil slikan vsaj ene 50x kljub temu, da je bila hitrost manj?a od omejitve tako, da mo?no dvomim o pravilni umerjenosti radarja
?e bo? Golfa, nikar 1.4, ker poznam samo dva lastnika, ki ga imata in oba sta se zaklela, da zaradi tega nikol ve? VW-ja. Eden je bil moj biv?i sodelavec in je avto brez pretiravanja v enem letu imel 13x na servisu - bilo pa je od cukanja, crkovanja, nihanje obratov v ?tandgasu, prepihana dihtunga, po?en oljni obro?ek na batu, prevelika vsebnost plinov na tehni?nem, prebijanje kablov, zajebaval je raćunalnik...
zanimivo... sam vseeno se mal bolj prometu posveti, da ne bo? kako Mazdico nasadu, ker pol bosta takoj dve manj in se bo japonsko jin/jang ravnovesje podrlo.
Ker smo glih pri ?tetju avtov sem tud jest enkrat tamalmu naro?u, da je ?tel golfe (vseh generacij) na 65 km poti od Mirne Pe?i do Ljubljane. Na?tel jih je 61 pa je bil ?ist normale sobotni dan.
Kako je ?ele v Bosni k je po uradni statistiki vsak tretji avto Golf oz. vsak peti je Golf II
jaz bom najverjetneje kupil bridgestone potenza re050a (tiste ki so na testu za mercedes so posebej narejene za mercedes - se pravi jih naredijo da zdrzijo cim vec km, kar pomeni polom na mokrem)
vsi jih hvalijo...bom se sam sprobal..upam da ne bom razocaran
Bo? povedal kako se kaj obnesejo, ker jaz tud ciljam na re050. Alternativa... hmmm... GY F1? al pa Pirelli Zero Nero?
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
se popolnoma strinjam pa ?e Zdraveka malce dra?imo, ker je tak antidiesela?
Napisano
Prejeli smo: Prometna (ne)varnostRedakcija Financ
finance@finance-on.net
V Sloveniji je bilo v letih 1954-1995 19.343 ?rtev prometnih nesre?. V letih 1995-2000 pa 1.727, v letih 2000-2005 je bilo 1.317 ?rtev. Pri nas se premalo ukvarjamo z vrednotami ?love?kih ?ivljenj. V dobrih pol stoletja smo izgubili 23.387 ?ivljenj, (za primerjavo Ptuj ima 23.242 prebivalcev). Po bruseljskih vrednotah ?love?kih ?ivljenj je gospodarska ?koda v ?rtvah za Slovenijo 83 milijard EUR.
Po skupni oceni na ravni EU se je med letoma 2001 in 2005 ?tevilo smrtnih ?rtev zmanj?alo za 5 % na leto. ?al Slovenija ni izpolnila pri?akovanj in spada v zadnjo skupino s 137 ?rtvami na milijon prebivalstva za leto 2004, zato ni dobila pozitivne ocene. Bolj?e so Malta, Nizozemska, ?vedska in Zdru?eno kraljestvo med 50-60 ?rtvami na milijon prebivalcev. Slab?i od nas sta Litva in Latvija.
Zna?ilno za odgovorne v Sloveniji, ki kreirajo prometno politiko je premalo strokovnih, logi?nih in premi?ljenih ukrepov, predpisov in primernih zakonov. Kako ustaviti morijo na na?ih cestah? Kaj smo napravili do sedaj? Kdo, kako in kdaj bi moral hitro ukrepati?
Za ve?jo varnost lahko in morajo prispevati najve? uporabniki cest sami. Nevestne in nevarne voznike "vzgojiti", da bodo postali varni. In kaj lahko in morajo napraviti odgovorni za prometno varnost?
1. Postavitev primernih, nedvoumno postavljenih, prave velikosti, primerni lokaciji in dobro vidne smerokaze.
2. Nimamo enotnega sistema krmiljenja semaforjev. ?asovno krmiljenje je nastavljeno, nelogi?no, nestrokovno in z razli?nimi sistemi krmiljenja. Ne poznamo zelenega vala krmiljenih semaforjev. Mnogi semaforji so krmiljeni tako, da ima prednostna cesta enak ?asovni interval, kot stranska cesta, kljub temu da je razlika v gostoti prometa 25:1 v korist prednostni cesti.
3. Vzdr?evanje cest, predvsem regionalnih, je mnogokrat neprimerna. Po?asna, nestrokovna in slabo organizirana obnovitvena in vzdr?evalna dela...
4. Ni enotnih in tipiziranih hitrostnih ovir v strnjenih naseljih (le?e?i policaji), razlika v vi?ini je 1:3, v dol?ini 1:20.
5. Znaki za omejitev hitrosti so postavljeni nestrokovno, nelogi?no in v?asih tudi ?kodljivo. Taka nestrokovna postavitev prometnih znakov povzro?a, da vozniki v?asih ne verjamemo, ne spo?tujemo in ne upo?tevamo prometnih znakov za omejitev hitrosti.
6. Zato bi morali opraviti strokovni pregled in korekcijo prometnih znakov in smerokazov po Sloveniji. Pri postavljanju znakov upo?tevati strokovnost, smiselnost, logi?nost tako, da bodo slu?ili prihajajo?i satelitski navigaciji in kontroli hitrosti vo?nje na na?ih cestah.
Najve?ja pomanjkljivost omejitve hitrosti je skozi naselja. Definicijo naselja in omejitev hitrosti nimamo usklajeno z Evropo. Razlika je ta, da pri nas velja omejitev hitrosti od table z napisom kraja in do preklica kraja. V tem obmo?ju omejitve hitrosti zmanjka hi?, torej naselja in omejitev hitrosti ?e vedno velja. Na?a policija tu pridno lovi "nevestne" voznike, ki prekora?ijo hitrost. Svojo normo kaznovanih voznikov z lahkoto izpolnjujejo.
V Evropi je omejitev hitrosti 50 km/h le v strnjenem naselju. Ostali del, kjer ni strnjeno naselje je 70 km/h, v Belgiji celo 90 km/h.
Kaj bi pomenilo, ?e bi imeli evropske omejitve hitrosti skozi naselje pri nas? V Sloveniji je ve? kot 6.000 naselij. ?e predpostavimo (ugibamo), da je povpre?na dol?ina naselja 1 km, omejitev hitrosti 50 km/h je obi?ajno po celotni dol?ini naselja.
Moj predlog omejitve hitrosti 50 km/h bi bil le v dol?ini strnjenega naselja. V tem primeru 100 metrov. Ostalih 900 metrov, kjer ni strnjeno naselje pa 70 km/h. Vozilo bi to razdaljo prevozilo v kraj?am ?asu za 0,31 minute.
Ta prihranek na ?asu ni pomemben. Toda ko izra?unamo kon?ni prihranek vidimo slede?e: 6.000 naselij, 1.000 vozil dnevno, prihranek 0,31 min., 365 dni, vozilo porabi 6 l goriva na uro. Iz te predpostavke sledi, da v Sloveniji porabimo za vo?njo skozi naselja ?e dodatnih 68 milijonov litrov goriva ali dodatno potro?imo 15 milijard tolarjev.
Koli?ina dodatno porabljenega goriva je zastra?ujo?a, ker povzro?a ve?je stro?ke prevozov, ve?je onesna?evanje spalnega naselja, vse ve?ja odvisnost od uvoza goriv, potratna poraba energije...
7. Regionalna in ostala kri?i??a je smiselno postopoma in v danih mo?nosti rekonstruirati v kro?i??a, ki so se v Evropi izkazala bolj varna in imajo ve?jo propustnost.
8. Napraviti evidenco voznikov, ki povzro?ajo preve? prometnih nesre?. S sodobno opremo je danes to mogo?e. S tem bi lahko varne voznike nagradili, nevarne pa obravnavali po posebnih merilih. Ta merila bi bila, da vozniki, ki napravijo povpre?no letno ve? nesre?, bi tudi pla?ali tolikokrat ve? zavarovanja. Voznik, ki letno prevozi dolo?eno kilometrino in v dolo?enih letih ne povzro?i prometne nesre?e ne pla?a zavarovanja...
9. Strogi nadzor in ukrepanje proti "kamikazam" na na?ih cestah. Tem voznikom omogo?iti, da si na za to primernih poligonih dajo du?ka za svojo ?ivahnost in v cestnem prometu vozijo varno po predpisih. V skrajnem primeru, ko kamikaze ne morejo, no?ejo ali ne znajo voziti varno, jim lahko sledi odvzem vozila.
10. Enako pozornost posvetiti prepo?asnim voznikom, ki vozijo recimo 20 % po?asneje, kot je dovoljeno. Ti prepo?asni vozniki so nevarni, ker ustvarjajo za sabo kolone in se ne ustavljajo ob varnem mestu, da bi sprostili promet za sabo. Tudi policisti ne opozarjajo in ne ukrepajo proti (pre)po?asnim voznikom..
To je nekaj predlogov za ve?jo varnost na na?ih cestah z ?eljo in v pri?akovanju manj mrtvih, manj po?kodovanih, manj dru?inskih tragedij, manj izdatkov za zdravljenje po?kodovanih, manj invalidov, manj odsotnosti z dela...
Stane Jurjec, upokojenec
Povezava za deljenje
Deli na druge strani