Tole je sicer vsaj nekaj, ampak je preveč sintetičen test, ker samo testirajo obrabljenost. Dejanskega staranja gume čez leta in pa seveda vseh atmosferskih vplivov, sonca, umazanije, soli na gumeno zmes pa ne morejo. Pa še to so šli v ekstrem na 2,5 oziroma 2mm. Pri nas je minimum 3mm, oziroma priporočljivo je menjat pri 4mm. Tam bi morali testirat in preverit obnašanje. Vsaj tisti akvaplaningi bi bili bistveno manj katastrofalni.
Pa sva spet pri menjih uporabnikov, ki so različna.
Recimo Bridgestone LM005 je krepko boljša 4 in 5 leto kot pa Dunlop 4D.
Uff, 4D je 12 let star dizajn , medtem, ko so Blizzak v bistvu nove, komaj 4 leta star model. To je ogromna razlika. WS 5D bi bile za primerjavo pa so tudi te več kot 7 let star model. Na Tyre Review uporabniki tudi dajejo prednost Dunlopu osebno bom pa težko rekel, ker Blizzaka nisem uspel probat.
Evo opravljena menjava gum na dvorišču za dve Mazdi in eno Škodo. Moram pa pohvalit mojo tamalo (12 let), ki je prešraufala vse kolesa na vseh treh, sam sem samo na koncu le preveril ali je dovolj zategnila z moment ključem. Kaj naj rečem "Team work makes the dream work".
Prav tako na hitro na oko, Michelin največ prvih mest po kriterijih ki so jih izbrali. Dejansko je slabša samo pri "subjective dry handling", "straight aqua" in ceni. V snežnih parametrih dejansko najboljša guma, pri ostalih pa na 2. ali 3. mestu.
To smo premlevali že kar nekajkrat. Največja napaka teh testov je, ker se vedno stestirajo novi kompleti gum. Nikoli eno leto starih z recimo 15.000 prevoženimi ali pa 2 leti, 3 leta starimi recimo s 30.000 km.
Zakaj je to pomembno, ker ko gumo kupiš je nova samo tistih nekaj 1000km, kjer lahko rečemo, da je nekje še na ravni iz teh testov. Potem se pa lastnosti gume spreminjajo in najbolj pravilno bi bilo, da bi se naredil test na polovici življenske dobe recimo po dveh prevoženih sezonah.
Upam si stavit, da Michelinke bi bile izzven vodilnih pnevmatik na takem testu. Zato jaz najbolj zaupam uporabnikom, ki povejo kakšen filing so imeli po daljši uporabi, še bolj pa zaupam sebi in lastnim izkušnjam. Tako se pri naslednji menjavi recimo sam vračam nazaj na Dunlop WS, ki so vsaj zame ene najbolj konstantno dobrih zimskih gum čez celotno obdobje uporabe.
Ampak tale je tud herojčina. 2019 je kupil tole za tam nekje 26-27k€, po skoraj 5 letih bi pa rad še kar 24 jurjev dobil za 2.0 bencinarja z avtomatiko in osnovno opremo. Hudo res.
A ko pa kupiš avto za 30k€ ali več pa ni problema? Bolj logično je dat 3 jurje not pa ga vozit brezskrbno še več let, kot pa zaradi strahu, da bo šlo kaj narobe, samo zato zamenjat za novega.
Tale prvi video je zanimiv, kjer se vidi, da gre za relativno majhno nesrečo bolj kot ne kozmetične zadeve pa je bila nova Tesla ocenjena na totalko in 45k$ zavarovalnine. Smo se nekaj dni nazaj pogovarjali o visokih stroških popravila in tukaj takoj, ko je bila verjetno poškodovano ohišje baterije je konec heca in strošek popravila oz. menjave tako velik, da je takoj ekonomska totalka.
Bi bilo zanimivo vidit statistiko koliko električnih je takoj ocenjeno kot nepopravljive oziroma ekonomske totalke.
Pa se ti zdijo še vedno isto mehke? Jaz sem mel pred leti Michelinove alpinke, sicer super guma, drži po snegu tud ko tirnica, samo eno tretje, sploh pa četrto leto pa rata glasna in trda, drsiš na vsakem malo rosnem rondoju ...
Znano, zato jaz osebno ne bi Michelink nikoli kupoval. Mel enkrat na službenem pa je na mokrem asfaltu pri bivših cestninskih hiškah vrtelo v prazno kot bi mel vsaj 700KM pod pokrovom so ble pa zgolj 3 sezone vožene Michelin Alpin na kolesih.
@Jest verjemi, da si se za ta čas pravilno odločil, ker za EV boš še vedno imel čas in precej bolj jasna bo zgodba čez nekaj let a se gre v pravo smer ali ne. Recimo VB prehiteva z elektrifikacijo in pri njih tole postaja silen bumerang in verjetno kmalu tudi velik padec prodaje EV-jev.
Moja 2.5l Mazda za 100 km mestne vožnje porabi 15€ poleti in 20€ pozimi.
Kolk maš porabo 10-13l/100km? 🤪 Wtf, pa sej nimaš small block Dodge Chargerja. Ne resno, kaj to pomeni, da stojiš v gneči al kako, ker to je čist preveč pa da je tolk razlike pozimi. hmmmm. Jaz imam cca 40% mestne in 60% AC-jev in skoraj nič regionalk, ki so najbolj varčne pa se vozim s 5,8l/100km.
Če nisi kaj narobe preračunal te počasi razumem zakaj si tolk navdušen na EV-jem, ker ja to je res velika razlika. Drugač pa ja tud cena elektrike za gospodinjstvo je okoli 0,19€/kWH in če računamo okoli 20kwh/100km kolikor je povprečna poraba je to slabe 4€/100km. Mene pride 100km dobrih 9€. Letno okoli 750€ ceneje, če bi imel elektriko pa vsaj 10 jurjev dražji električni avto tako, da bi pokril v gorivu tam nekje v 13 letih. Servisi za ICE se pokrijejo z dražjim kaskim za EV.
Sploh pa - tako kot danes vsi v bloku niso isti trenutek na bencinski črpalki, tudi električne energije ne rabijo vsi isti hip. Sem že napisal, povprečni osebni avtomobil v SLO naredi 30 km dnevno. To pomeni, da bi se moral polniti enkrat na 7-10 dni. Izvedljivo? Absolutno.
Tole povprečje je zelo varljivo, ker trenutno imamo v Sloveniji registriranih okoli 1,2 milijona osebnih vozil kar verjetno pomeni 1,5 vozila na aktivnega voznika. Od tega je verjetno vsaj tretjina vozil verjetno malo ali nič voženih in so marsikje zgolj za rezervo (tretji avto), ker recimo dat par sto evrov letno za registracijo in imat avto v rezervi spet ni tak nepremostljiv strošek. Če damo te "rezervne" avte stran saj jih sigurno ne bodo menjali za EV-je.
Tako, da če je nekdo pripravljen dat za avto 40-50k€ se bo ta avto vozil in delal verjetno več kot 50km dnevno v povprečju in če vračunaš, da je v izogib nepredvidenim situacijam dobro imet v štartu vsaj za 100km vožnje napolnjeno baterijo. To pomeni, da recimo pri avtu, ki ima povprečno veliko baterijo 60kWh uro veliko na voljo le še 40kWh in v izogib prehitri degradaciji le te jo polniš samo do 80% (polnjenje do 100% je priporočljivo le takrat, ko imaš res dolgo vožnjo in ti je vsajk % pomemben).
Tako ti ostane le še 28kWh ali za cca 150km vožnje je potrebno polniti po vsakem tretjem dnevu če pa je fejst vroče ali pa mraz pa celo vsak drug dan. Tako, da tale tvoja trditev je bolj v rangu na vsake 2-3 dni. Trenutno je to izvedljivo, kaj bo pa čez 5 let al pa 10 pa je veliko vprašanje.
Drugače pa pozimi avto vžgem in ga počasi očistim, kar je dobro tudi za motor da se v miru zagreje. Poleti pa odprem okne, vžgem avto vklopim klimo in počakam, kar je tudi dobro za motor.
Ma še to ni treba, če si daš zvečer na šipo isti senčnik kot poleti. Poleti pa si vzameš 30 sekund odpreš vsa vrata in jih na eni strani 2x zapreš, da spraviš vročino ven pa si ready to go, vsaka noramlno vzdrževana klima pa stvar uredi prej kot v pol minute.
Sem pa se vsekal. 18 min rabi Hyundai iz 10-80% Ioniq 5.
Torej 4 na eni pištoli oz. na dolgo da ne bo zmede. 4 avte v eni uri na 1 pištoli.
Ja če ma tvoja ura 72minut. Z vso pripravo in vsem pa recmo, da ti rata tri Ioniqe nafilat. Pa še to si notri spravil le elektrike za cca 250km/enega če so temperature idealne. Oziroma le 150km, če je pod nulo al pa 40°C. Se pravi si v eni uri torej natankal za cca 450-750km vožnje. Na klasični polnilnici pa bi v eni uri natankal za 10.000km vožnje, če bi recimo plačal preko Petrolove aplikacije "Na poti" in ne bi šel na blagajno. Se pravi tako kot to narediš z EV-jem.
Se pravi polniš EV je z močjo 160kW, ICE-je pa z močjo 2MW 🤣
Pokaži mi 4 člansko družino z minimalno plačo in električnim avtom...brez strehe nad glavo.
Jaz si ga NE MOREM privoščit, pa mam svojo hišo, z ženo zasluživa manj, kot je povprečna slovenska plača, hčera je študent, ki redno izpite dela, sin ima pa službo in še živi doma. Vsi trije avti, ki jih imam, niso vredni pol novega električnega.
Sej to so že razložili - taki bodo žal na javnem prevozu. Za to, da boš lahko imel sploh avto boš moral biti relativno dobro situiran verjetno nekje vsaj srednji razred pa še to si boš lahko privoščil bolj osnovo. Agenda je spravit ljudi s cest in jih zapret v 15 minutna mesta.
Prejle se mi je malo mudilo in sem hotel napisat še en tak lep primer iz preteklosti, ki lepo orisuje kaj se dogaja zdajle - pri nas še ne tako silovito v državah, kjer pa hitijo z elektrifikacijo pa je to že en glavnih problemov in je tudi omenjen v tem videu.
Konec 90-ih let, ko je bil za marsikoga internet še skoraj ZF, če pa že so pa kraljevali analogni modemi, sem se priklopil na širokopasovno kabelsko povezavo od podjetja Sistel, ki je obljubljala 2Mb/s. Vse priklope in dokumente ter dovoljenja sem financiral sam in na začetku je bilo to dobesedno noro v primerjavi s takrat najbolj popularnimi analognimi modemi 33Kb/s oziroma 56Kb/s.
A veselje ni trajalo dolgo saj dokler sem bil en izmed prvih uporabnikov na kablu je bilo odlično a potem pa so prihajali novi in novi uporabniki in vsi smo si sharali tiste 2Mb/s in, ko je bilo 1x okoli 1000 uporabnikov je blo to spet na situaciji analognih modemov. Ta kalvarija, ko si 1x imel vso hitrost potem pa si padel nazaj v kameno dobo interneta je trajal pol leta in prošenj, predlogov, groženj smo le nekako uporabniki dosegli, da je Sistel povečal najeti vod na 12Mb/s. Ampak takoj so šli v intenzivno trženje in spet navlekli toliko novih userjev, da je tudi to postalo premalo. V glavnem ta pingpong smo se šli kar nekaj let dokler ni Telemach nekoč kupil Sistel in prvič zagotovil, da 2Mb/s pomeni da imaš 2Mb/s.
Zakaj to pišem? Vse to danes z EV-ji me spominja na ta nesrečni Sistel, ki je svojim prvim uporabnikom omogočil res dobro izkušnjo a bolj, ko je število uporabnikov naraščalo bolj je izkušnja slabela. To se danes dogaja uporabnikom EV-jev, ko morajo že marsikje polniti na javnih polnilnicah le ponoči, ker so čez dan zaradi pomanjkanje elektrike izključene. Ali pa da prihajajo na zasedene, nedelujoče polnilnice in več kot je uporabnikov težava ratuje večja.
Zato tudi razmišljanje o priključnih hibridih kot edino pravo rešitvijo za ta čas, ker dokler se najeti vod... ehmmm elektroomrežje ne bo ojačalo bo življenje z EV-jem kmalu postalo bolj nočna mora kot ne.
Koliko ljudi gre na 1.500 km pot? In kako pogosto?
Še na tem avtomobilističnem forumu se komaj najde kak junak, kaj šele med "civilisti".
In kako je to relevantno za nas? Primerjati razmere na otoku z našimi? Ni enako. Ne glede polnjenja, niti cen.
Pa primerjati 15 let starega dizla in dve leti star EV?
Plus to, da mojster lepo sam pove, da za po mestu in ko 90 % polniš EV doma, je to to - je EV prava izbira. Torej, katero sporočilo si želel, da slišimo? 😃
Zdaj pa jaz tebe ne razumem več, mogoče zato ker si čist preveč EV vernik in niti nočeš razumet kaj so hoteli povedati s tem primerjalnim testom. Gre za to s čim se že danes ukvarjajo lastniki EV vozil in da se zadeva ne bo izboljšala temveč poslabšala v nekaj letih. Zakaj, število polnilnic, tudi če jih povečajo ne naredi absolutno nič, če se ne bo povečala proizvodnja elektrike. Kar pa ni tako enostavno, kot recimo v Simcity-u k z eno potezo postaviš novo elektrarno.
Če smo fair in če nismo "bias" je denes edina prava rešitev priključni hibrid z baterijo velikosti dometa cca 100km. To zadošča za vse mestne dnevne potrebe velike večine voznikov a istočasno se ti nikoli ne more zgoditi tole kot v tem testu, da za 1400km porabiš 9 ur več časa kot z nekim zjahanim 14 let starim dizlom. Groza a ne, da je nek zjahan 14 let star dizel bistveno boljši na takih roadtripih.
V glavnem EV norija je za moje pojme prekmalu in edina rešitev je da ne bo preveč ljudi nasedlo, ker če bodo smo v redukcijah in to vsi. Ne samo EV lastniki ampak celotna družba. Mater žarnice smo menjavali da zmanjšamo potrošnjo, zdaj nam pa ni problem 20kWh ur za 100km vožnje. Ne zavedamo se da to je velika težava samo je nočejo izpostavljat.
Ja tukaj ni ravno določeno, da se moraš peljat po njem. Ali jaz čudno razmišljam?
Sent from my iPhone using Tapatalk
Daj razmišljaj malo - zakaj ni polna črta ampak prekinjena? Kolesarski pas ima namreč lahko tudi polno črto in takrat je res samo za kolesarje. Ko pa cesta ni dovolj široka, da bi imel kolesarski pas polno črto se pa izmuznejo z rešitvijo prekinjene črte za kolesarski pas in poleg tega še odstranijo sredinsko črto, da se ne vidi dejanske sredine ceste. Tak lep primer je Hradeckega cesta v LJ pod Golovcem (gl. Google maps in Street View), ki je prometno zelo obremenjena. Torej kako se vozimo po cestah, ki nimajo sredinske razmejitvene črte, da se ne zaletimo v nasprotivozečega? Držimo se desno pol metra od roba ceste in s tem smo avtomatsko na kolesarskem pasu kar je popolnoma pravilno.
Tako se izognemo vsem točkam možnega karambola z nasprotivozečimi istočasno pa je celo možno (pri dovolj širokih cestah) obvoziti kolesarja brez, da bi se čakalo na prosto iz nasprotne strani (če se je seveda nasproti vozeči vozil z desnima kolesoma po kolesarskem pasu), kar je načeloma potrebno kjer kolesarski pas ni označen. Še 1x, kolesarski pas je namenjen temu, da tako kolesarja omejuje pri vožnji na tam pasu in mu zapoveduje koliko prostora si sme vzeti, kot seveda vozniku, koliko prostora pri prehitevanju kolesarja mora voznik pustiti kolesarju za normalno vožnjo in da ga ne zbije.
Žal pa je tako, da je zadeva silno nejasna, ko se začne spraševati stroko, kjer vsak od tistih, ki bi najbolje morali vedeti zadevo razlaga po svoje in dokazuje kaka nevednost vlada tako pri stroki kot pri ministrstvih za infrastrukturo in konec koncev tudi pri AMZS.
Tako da je najbolje vzeti logiko v prvi plan in jo uveljaviti znotraj obstoječih pravil. Gremo nazaj na Hradeckega cesto ki je omejena na hitrost 40km/h.
1. razlaga - avtomobili morajo voziti po sredini ceste in ne po kolesarskem pasu ter se nanjga umikajo le ob srečanju z nasproti vozečimi vozili.
a) prednosti
- edina prednost je v primeru silno majhnega prometa motornih vozil in prisotnosti veliko kolesarjev. Se pravi načeloma velja le na cestah z zelo malo prometa.
b) slabosti
- avtomobili si vozijo nasproti s hitrostjo 80km/h ali z dobrimi 22m/s. Reakcija umikanja morajo biti bistveno hitrejše in bolj nervozne. Človek bi skoraj lahko rekel, da se greš "igro" chicken.
- čeprav se na prvi pogled zdi, da je to boljše za kolesarje bi rekel, da je slabše. Zakaj? Ravno zaradi napačne ocene hitrosti do nasproti vozečih lahko pride do nepravilne vožnje mimo kolesarja in umikanje na kolesarski pas, ko je kolesar še lahko vzporedno.
- če pride do situacije kolesarjev iz obeh strani je potrebno pazit, da se zmanjša hitrost vozil na hitrost kolesarja in se postavi zanj. Pri tem pa moraš biti še previden saj je lahko od zadaj pripeljal hitrejši kolesar in ga stisneš ob robnik.
- zadeva zgleda nekako tako kot pri tistih voznikih na AC-ju, ki so stalno na prehitevalnem pasu.
2. razlaga - avtomobili morajo vozit ob svojem desnem robu in se umikajo na sredino pri prehitevanju kolesarja ter vračajo nazaj na ob desni rob, ko so mimo kolesarja.
a) prednosti
- pri omejitvi 40km/h in recimo pri povprečni hitrosti kolesarja 20km/h je razlika v hitrosti med njima le 20km/h ali 5 metrov in pol na sekundo. Se pravi zaradi tako majhne razlike v hitrosti ne bi smelo prihajati do problemov.
- kolesarski pas je novost, prej, ko pa kolesarskih pasov še ni bilo pa smo bili navajeni vozit točno tako in nam je tak način vožnje veliko bolj blizu kot tisti v prvi točki.
- taka vožnja je bolj tekoča in manj stresna saj tudi v primeru, da ne moreš mimo kolesarja se vsaj vseeno premikaš s hitrostjo 20km/h, kar povztoča manj nervoze kot pa konstantna vožnja levo desno po cesti.
- tudi v primeru različno hitrih kolesarjev in gneče je bolje, da avto pelje za kolesarjem po kolesarski in s tem prepreči, da bi hitrejši kolesar prehiteval po desni ali od zadaj vozil v mrtvem kotu, ki bi ga šofer lahko spregledal pri umikanju na kolesarski pas.
- zadeva celo dokaj dobro deluje tudi v primeru, če samo en od nasprotivozečih uporablja ta način
b) slabosti
- zaradi nepoznavanja in kršenja pravil s strani kolesarjev le ti uletavajo iz stranskih cest, uvoz, pločnikov direktno na ta kolesarski pas brez gledanja in zaradi takih kršitev je nevarnost trka večja kot v prvem primeru. Ampak ker vsako kršenje pravil povzroča enak efekt to ni glih dober argument za slabost.
- vozniki, ki bolj cincajo delujejo še bolj neodločno in si za prehitevanje kolesarja vzamejo več časa, kot če bi vozili po sredini. Možno, da s temlahko nastane slabša pretočnost v primerih če je večina motornega prometa samo v eni smeri.
V glavnem, da zaključim tale ekspoze. Vsak naj zase naredi zaključek in naj se vpraša kateri način mu bolj ustreza. Je pa seveda vse odvisno tudi od širine ceste na kateri so kolesarski pasovi in se ne da metat vse v isti koš. Če je dovolj široka, da je dvosmerni promet nemoten je tudi način vožnje v prvi razlagi dober, a bolj ko cesta ratuje ožja bolj je logika na strani druge razlage.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Tole je sicer vsaj nekaj, ampak je preveč sintetičen test, ker samo testirajo obrabljenost. Dejanskega staranja gume čez leta in pa seveda vseh atmosferskih vplivov, sonca, umazanije, soli na gumeno zmes pa ne morejo. Pa še to so šli v ekstrem na 2,5 oziroma 2mm. Pri nas je minimum 3mm, oziroma priporočljivo je menjat pri 4mm. Tam bi morali testirat in preverit obnašanje. Vsaj tisti akvaplaningi bi bili bistveno manj katastrofalni.
Povezava za deljenje
Deli na druge strani