Hmmm, mogo?e pa le nisem tak trot, za kakr?nega me ima?. Brez skrbi, ?e se bo? tako obna?al, bo? resni?ni neumne? slej ko prje izpadel ti. Ne pozna? me in jaz ne tebe in ?e o dolo?eni stvari ve? ve?, je to zelo OK, s takim pisanjem pa zelo pokvari? vtis. ?e se ti pa j**e za to, pa OK. Potem si ti pa? vseved II (pa da ne bo kdo mislil, da njega ?imfam, res dosti ve in nikogar nima za butastega, o drugem raje ne bi), jaz pa butelj. Tukaj ima? in ?e se ti ljubi beri, citat ?loveka, ki se profesionalno ukvarja s tem (nisem jaz). Mislim, da se malo motiva oba, kdo glede ?esa, pa presodi sam. '' Street Glow H7 Xenon-White Approaching the look of expensive HID lights, these performance bulbs use high-pressure xenon gas to deliver a brilliant white light. Unlike the bromine gas of normal halogen bulbs, xenon gas has excellent thermal efficiency for an increase of over 20% in luminous flux. The whiter, brighter beam of these Xenon-White bulbs is up to 50% brighter than standard halogen bulbs, and offers enhanced nighttime visibility and reduced eyestrain. Plus, these quartz glass bulbs last longer than standard halogen bulbs. Od pravih (HID) ksenonskih lu?i dokaj dobro poznam le Hellin "Bixenon" ?aromet. Gre za projekcijski ?aromet, sestavljen iz ohi?ja s parabolo, projekcijske le?e, HID ksenonske ?arnice (no, pravzaprav je ksenon le del plinske zmesi v ?arnici) in kovinske maske v obliki lopute, ki slu?i za preklop dolga/kratka lu?. Loputa je normalno v spu??enem stanju, tako da "re?e" zgornji del snopa, to je torej kratka lu?. V spu??enem stanju jo dr?i vzmet. Za dvig lopute, to je preklop na dolgo lu?, skrbi solenoidna tuljava - elektromagnet. Dolga in kratka lu? imata torej za svetlobni vir isto ksenonsko ?arnico. Celoten projekcijski ?aromet je potem vstavljen v ohi?je avtomobilskega ?arometa, ki je seveda oblikovano za vsak tip/model avtomobila posebej. Napajanje ksenonske ?arnice je izvedeno s posebnim elektronskim vezjem ki je precej kompleksno. V grobem vsebuje balastno vezje ter starter. Pri starej?i izvedbi je elektronika adapter v lo?enem ohi?ju, povezanem z ?arnico z visokonapetostnim kablom, novej?a pa ima t.i. "modul", ki je v obliki ?katlice na zadnji strani ?arnice. Za sam v?ig potrebuje ?arnica 20 tiso? voltov, v?igna elektronika pa je dovolj zmogljiva, da ubije ?loveka! (BTW, tudi ?arnice kinoprojektorjev delujejo podobno - delovna napetost 24V, v?ig pa z visoko napetostjo iz Teslinega transformatorja. Kot zanimivost - projektor velike dvorane ljubljanskega Koloseja ima 7000-vatno ksenonsko lu?, ki (po v?igu) pri delovni napetosti 24V vle?e preko 250 amperov... :shock: ) Ob "hladnem" v?igu potrebuje ksenonski ?aromet kako minuto, da dose?e polno svetilnost. Nara??anje svetlosti med ogrevanjem je mo?no opazno. ?ivljenjska doba je le kakih 2000 do 2500 ur. Pogosto v?iganje in uga?anje (segrevanje/ohlajanje ?arnice) mo?no skraj?uje ?ivljenjsko dobo. Zaradi navedenih razlogov je obi?ajno v ohi?ju avtomobilskega ?arometa dograjen ?e dodatni halogenski ?aromet, ki slu?i za svetlobno opozarjanje z dolgo lu?jo ("blendanje"). Pa ?e o mo?i. Bixenon med delovanjem rabi le 30W ali 2,5A pri 12V (ob vklopu je tokovni sunek cca. 15A), sveti pa bistveno mo?neje od navadnega halogenskega ?arometa. Bolj?a izvedba vsebuje tudi kora?ni motor, ki stati?no ali dinami?no (bolj?a izvedba) prilagaja vi?ino snopa. Dinami?no prilagajanje deluje s pomo?jo senzorjev na amortizerjih vozila, tako da se npr. ob pospe?evanju in zaviranju vi?ina snopa stalno prilagaja, da ne slepi nasproti voze?ih, hkrati pa zagotavlja primerno dol?ino osvetljenega podro?ja pred vozilom.'' V to nisem siguren, da bi bilo stalno v stiku? Ne verjamem. Slej ko prej se preboj med elektrodama neha. Pri H7 res ni tak problem, ker pa? ena od ?arnic ostane navadna. Ali pa zamenja? obe, kar pa potem x4, ?e je res le 7.500/kom, kljub vsemu nanese 30k SIT. Torej ne rabi? lopute, tu ima? prav. Prav ima? tudi to, da ra?unalnik deluje na nagib avtomobila oz. lahko re?a? tudi dinamiko vo?nje. Vendar je to ravno zaradi nasproti voze?ih vozil, ali ne? Stroboskop, ki dela z 15 Hz pa imam doma, ?e da? na 15 HZ (oz. potenciometer do konca), utripanja ne zazna? ve?, ?arnica modrikasto sveti in sli?i se ?um oz. prasketanje prebojev napetosti. Nekateri ?e zaznajo malce trepetanja, drugi ne. in ?e bi imel ene 50 Hz, ne bi ve? zaznal. Bom pa kontaktiral ?loveka in mi bo zanesljivo povedal, ali ?arnica stalno sveti oz. je preboj stalen (kar ne verjamem, vendar ne izklju?ujem), ali utripa z neko frekvenco. Pri neonki vem, da je tako, da lahko ?tarter ven vzame?, ko enkrat gori in se res v?ge s pomo?jo kondi?a, ki je v ?tarterju, ampak to NI isto. P.S.: A ve? tisto: ?e ves ?as mol?i?, si lahko butelj celo ?ivljenje, ?e pa kdaj kaj zine?, se pa kaj nau?i? in si butelj samo kakih 10 min. Pretirana samozavest pa tudi ni v redu.