Par brez otrok se ustavi v neki hribovski vasici in opazi trop otrok, ki se podijo po dvorišču. Pristopijo do možakarja, ki v bližini sloni na lopati in ga vprašajo:
Vse drugo me niti ne gane (če daš opici volan v roke, se bo ubila - kaj pa drugega lahko pričakuješ), edino zadnji stavek me vedno pretrese: "... ... ... je za seboj pustil ženo in dva mladoletna otroka." In, kdo ve, koga je pa sopotnica pustila za seboj... In to je tisto, kar me pri nesrečah vedno pretrese. Je vredno tvegat, ko pa veš, da te doma nekdo čaka? Pa dobro, recimo, da žena se bo že nekako znašla. Otroci so pa odvisni od staršev in se še "oblikujejo" in enostavno potrebujejo oba lika: moškega in ženskega. Ja, saj lahko zrastejo tudi brez staršev, ampak... Zakaj bi morali zrasti brez katerega od staršev? Je res vredno tvegati?
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Blondinka se je prijatelju pohvalila, da je med počitnicami potovala po Evropi. Kolega jo je vprašal:
- “Si med potjo iz Lihtenštajna proti domu prevozila tudi Brenner?”
- “Ja, enega sem res prevozila, toda ne vem, če mu je bilo ime Brenner...”
Povezava za deljenje
Deli na druge strani