- »Grozno se počutim! Žena mi je ušla in s seboj odnesla ves denar, ki sva ga imela!«
- »Potem imaš pa še srečo!«
- »Kakšno srečo neki?«
- »Meni je pobrala ves denar pa je še vedno z menoj!«
Direktor, vodja in pripravnik so se odpravili na kosilo in gredoč po parku nenadoma zagledajo staro oljno svetilko. Ko jo podrgnejo, se iz nje v dimu prikaže duh. Duh spregovori:
- »Ponavadi izpolnim tri želje, ker pa ste trije, izpolnim vsakemu eno. Torej, povejte, kaj si želite!«
- »Najprej jaz, najprej jaz!« se oglasi pripravnik. »Želim si biti na Bahamih, prevažati se po morju z gliserjem in pozabiti na vse skrbi!«
Puf in izgine!
- »Zdaj pa jaz, zdaj pa jaz!« zavpije vodja ves presenečen. »Naj bom na plaži na Havajih, daj mi osebno maserko, zraven pa neskončno zalogo Pine colade in poleg mene ljubezen mojega življenja!«
Puf in izgine tudi on!
- »Zdaj pa še ti,« se duh obrne k direktorju.
- »Poskrbi,« pravi direktor, »da bosta tadva na delovnem mestu še pred kosilom!«
- »Ali si slišal? Naš šef je umrl.«
- »Sem.«
- »In ves čas se sprašujem, kdo je umrl z njim.«
- »Kako to misliš ... "z njim"?«
- »Pisalo je: „Z njim je umrl eden naših najbolj neutrudnih delavcev“...«
Policisti se odpravljajo v akcijo in komandir ukaže:
- »Zdaj vsi naravnajte ure. Tisti, ki imate navadne, jih nastavite na ena in oseminštirideset, tisti z digitalnimi pa na črtica deljeno stolček presta...«
Se odločijo policaji, da bodo prodali dve leti starega policijskega golfa. Pa se z njim odpeljejo na sejem, vendar ga nihče noče kupiti, ker ima prevoženih 200 000 km.
Pridejo policaji nazaj do komandirja, mu povedo za kilometražo, on pa reče, da bodo pač zbili km.
Pa zbijejo na 20 000, nakar reče komandir:
- »Eh, zdaj pa ima tako malo prevoženih kilometrov, da ga bom kar jaz kupil...«
Prometni policist dvigne roko, da zaustavi prehod pešcev skozi križišče. Neka stara gospa se za to ne zmeni in gre mirno naprej.
Policist jo ustavi in ji pravi:
- »Ali ne veste, kaj pomeni, če dvignem roko?«
Gospa odvrne:
- »Seveda vem, saj sem bila štirideset let učiteljica. Če dvignete roko, pomeni, da vas tišči...«
Po besedah našega računalničarja je tole ena zelo stara, a resnična:
- »Izvolite, kako vam lahko pomagam?«
- »Pišem svoj prvi e-mail.«
- »Prav. Kaj vas muči?«
- »Napisal sem črko „a“, ne vem pa, kako naj naredim okrog nje tisti krog?«
- »Halo, imam problem z računalnikom in ne vem, kaj mi je storiti ...«
- »Kakšno sporočilo je izpisano na zaslonu?«
- »Piše „Hit ENTER when ready“«
- »No, in?«
- »Kako naj pa jaz vem, kdaj je računalnik pripravljen...«
- »Mama, danes smo se v šoli naučili veliko besed, ki jih še nismo poznali.«
- »Lepo, in kako vam je to uspelo?«
- »Tako, da smo učitelju na stol nastavili risalne žebljičke...«
Podnajemnik kaže lastniku stanovanja velike lise na stenah in ga vpraša, kaj je to.
- »Tukaj je pred vami stanoval neki kemik in je izvajal nevarne poskuse.«
- »Aha, to so potem ostanki kemikalij?«
- »Ne, to je tisto, kar je ostalo od kemika...«
- »Kako pa to, da imaš toliko modric po obrazu?«
- »Pred dvema mesecema sem imel prometno nesrečo.«
- »Da se modrice tako dolgo poznajo, je pa le malo čudno, ali se ti ne zdi?«
- »No, pešec, ki sem ga podrl, se je šele včeraj vrnil iz bolnišnice...«
Dva upokojenca sedita na klopi v parku in se pogovarjata:
- »Zjutraj spijem samo malo mleka in pojem žemljico, nič kave in nič sladkorja.«
- »Zaradi visokega pritiska?«
- »Ne, zaradi nizke penzije...«
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
- »Grozno se počutim! Žena mi je ušla in s seboj odnesla ves denar, ki sva ga imela!«
- »Potem imaš pa še srečo!«
- »Kakšno srečo neki?«
- »Meni je pobrala ves denar pa je še vedno z menoj!«
Od kar imam Forda, sem postal pešec...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani