Ja, pa še eno reč sem se spomnil, da moram napisat o požaru na Krasu (samo tako, informativno) : Poleg vsega gašenja, ki so ga slovenski helikopterji opravili v teh nekaj dneh, so še 12 krat reševali v visokogorju.
Je pa vsaj en helikopter spet z gasilci, tokrat gasijo na Matajurju - najverjetneje je užgala strela.
Tole pisanje mi je nekdo poslal na emajl. Hja, no, zanimivo za prebrat. Ni pa ta moj prijatelj avtor tega, ampak je tudi on to dobil od prijatelja, ki je dobil od prijatelja,...
Kakorkoli, to je to:
V preteklih dneh in tednih smo v medijih poslušali bombastične napovedi, kako vlada dela in sprejema ukrepe za boj proti draginji. Super!
Ceno elektrike bo vlada zaustavila za visoko tarifi 0,118 evra, za nizko tarifo na 0,082 evra in za enotno tarifo na 0,098 evra. Superheroji bodo s tem znižali ali zaustavili inflacijo. V medijih pa o tem oh in sploh samo superativi. Vlada končno dela s polno paro.
Torej, poenostavljena razlaga teh ukrepov vlade: cena dobrin se dvigne za npr. 20 %, vlada jo zniža z ukrepi (regulacijo) za 10 %. In to tako traja neko časovno obdobje, delavci delajo za isto plačo naprej, bentijo, a potrpijo. Vlada pa to razglasi za uspešen socialni ukrep, s katerim so rešili draginjo.
Čez nekaj časa regulacijo ukinejo, cene se zopet dvignejo za 20 %, vlada zniža cene z regulacijo le-teh za 10 %, plače delavcev pa so še vedno iste. Sicer delavci bentijo, a še vedno delajo naprej, saj so jim ostale plače nominalno enake, samo da sedaj pač za njih lahko kupijo manj. Vlada pa ta ukrep zopet proglasi za svoj uspeh.”
O majcenem catchu – po domače kavlju – ki je bistven, pa nihče nič. Poglejmo na primeru regulacije cen električne energije:
Pri največjih trgovcih z električno energijo so cene trenutno take:
Gen-I bo po podražitvi z 1.8. 2022 imel cene 0,0869 evra za visoko tarifo, 0,0599 evra za nizko tarifo in 0,0819 evra za enotno tarifo,
Petrol pa ima po veljavnih cenikih na današnji dan (brez akcij in popustov) ceno 0,09395 evra za visoko tarifo, 0,0599 evra za nizko tarifo in 0,08405 evra za enotno.
Cene so še vedno krepko pod reguliranimi. Torej gre za tiho soglasje države k dvigu cen. In tega ne moremo imenovati ustavljanje inflacije ali nižanje draginje, pač pa reguliran dvig cen v smislu socialistične ekonomije!
Torej gre za tiho soglasje države k dvigu cen. In tega ne moremo imenovati ustavljanje inflacije ali nižanje draginje, pač pa reguliran dvig cen v smislu socialistične ekonomije!
In izračun prihrankov, na kak način so ga dobili? Ali so predvideli, koliko se bo električna energija podražila do konca naslednjega leta? Imajo stekleno kroglo ali pa so obiskali kakega vidca? Noro, samo da vlada dela s polno paro. Pa vendar, kdo ima koga tu za norca?
In kaj o tem mediji? Le novinar z nizko moralo lahko o tem piše v superlativih. Ali pa navaden hlapec, plačanec. Gre za novinarstvo brez vsake samorefleksije, za podporo, ki pač “bilda” vlado.
Naši provladni novinarji me spominjajo na vic o Črnogorcu, ki je v nekem lokalu slučajno gledal tek na dolge proge in komentiral nastop tekmovalca, ki je začel zaostajati za ostalimi, kaka reva je, kako je nesposoben, debil, kreten… . No, pa mu eden od sogledalcev razloži, da je ta tekmovalec, nad katerim se znaša, njegov črnogorski rojak. In gledalec takoj zamenja ploščo, bolje rečeno, perspektivo: »Vidi junačino, goni sve pred sobom!« (ali v prevodu: »glej junaka, vsi pred njim bežijo«).
Ja take novinarje imamo, še podražitev prikažejo kot vladni uspeh!
Žena se približa možu v istem negližeju, kot ga je nosila na poročno noč. Pogleda dragega in reče:
- "Srce, se še spominjaš, kdaj sem to nosila in kaj si mi takrat rekel?"
Pogleda jo in odgovori:
- "Da, draga."
- "No, in kaj si mi rekel tisto noč?"
Mož premisli:
- "Če se prav spominjam, sem ti dejal da bom posrkal življenje iz teh velikih jošk in te poseksal, da ti bodo izstopili možgani."
Žena se zasmeji:
- "Ja, to si rekel, točno tako. In zdaj, 50 let pozneje, nosim isti negliže. Kaj pa praviš nocoj?"
Mož jo premeri od nog do glave in izjavi:
- "Misija izpolnjena!"
Gre Slovenska vladna delegacija na obisk v Švico in se tam srečajo s Švicarsko vlado. Presenečeni ugotovijo, da ima Švica Ministrstvo za pomorstvo. Začudeni vprašajo Švicarske predstavnike:
- "Kako to, da ima Švica Ministrstvo za pomorstvo, pa sploh morja nima?"
- "Hja, saj imate tudi v Sloveniji Ministrstvo za finance, pa financ nimate..."
Policist patruljira ponoči po parkih in lovi parčke, ki se v avtih skrivajo pred očmi javnosti. Naenkrat opazi avto z razsvetljeno notranjosto. Previdno se približa avtu in opazi na vozniškem sedežu sedečega mladeniča z računalniško revijo v roki, na zadnjem sedežu pa sedi mlado dekle in plete. Radovednost ga premaga in previdno potrka na voznikovo okno. Mladenič odpre okno in reče:
- "Dober večer, gospod policist, je kaj narobe?"
- "Kaj pa delaš tu?"
- "No ja, berem revijo, gospod policist..."
Policist pokaže s prstom na dekle in vpraša:
- "In ona, kaj dela ona?"
Mladenič skomigne:
- "Gospod policist, mislim da plete pulover."
Policistu ni nič več jasno, niti vreme ne. Mlad par v avtu ponoči na "ljubezenski točki", ne dogaja pa se nič, kar bi človek pričakoval od te situacije. Zmedeno povpraša mladeniča:
- "Mladi mož, koliko si pa star?"
- "25 let, gospod policist"
- "In ona, koliko je ona stara?"
Mladenič pogleda na uro in odgovori:
Nekoč je živel mož, ki je delal v tovarni Eta Kamnik, in je imel zares neverjetno željo, da bi dal penis v rezalko kumaric. To je trajalo več let in ker tega ni mogel več prenašati, se je odločil, da poišče profesionalno pomoč.
S psihiatrom sta po nekaj mesecih temeljitega dela in seans ugotovila, da to ne vodi nikamor, saj je bila možakarjeva želja premočna. Psihiater je ugotovil, da bo bolje šele takrat, ko bo končno storil to, kar mu ne da miru.
Mož se odloči, da ga bo poslušal in naslednji dan je to tudi storil. Tako pride iz službe že okrog enajstih dopoldne. Žena ga zaskrbljeno vpraša, kaj se je zgodilo, da je tako hitro doma.
Mož ji prvič v življenju pojasni svojo željo po penisu v rezalki kumaric in da tega več ni mogel zdržati in je danes storil, kar si je tako želel. Žena vsa panična steče k njemu, mu sleče hlače in ugotovi, da je med nogami vse v najlepsem redu.
Pogleda ga in reče:
- "Ne razumem! In kaj se je zgodilo z rezalko kumaric?"
- "Hja, mislim, da so tudi njo odpustili..."
Saj veš kaki "jeziki" bi bili, če ji nebi bilo tam....
Ja, to vem, zato sem napisal, da je razumljivo, da je tam Šarec kot dotični minister. Kaj so pa ostali delali? In če so že delali dren, bi prišli vsi hkrati enkrat in konec. Mislim, to je nekako tako, kot bi prišlo nekje do prometne nesreče in bi reševalci imeli polne roke dela pa bi se še mimoidoči zraven ustavljali in ovirali reševalce češ, da ne bi kdo rekel, da jim je vseeno za ponesrečence.
Čeprav, ko tole prebiram, hja, saj to v bistvu se dogaja, samo da včasih takim rečemo "prekleti firbci" včasih pa "skrbni politiki", odvisno, kako potrebujemo...
Pri gospodinjskem pouku reče učiteljica:
- "Otroci, danes se bomo pogovarjali o začimbah. Ali kdo pozna kakšno?"
Otroci so dvigali roke in naštevali:
- "Sladkor, cimet, bazilika, poper, origano, majaron, rožmarin, lovor, ...."
- "Veliko začimb že poznate. Janezek, kaj pa ti? Se res nobene ne spomniš?"
- "Ne..."
- "No, ti bom pa pomagala. Kaj da mamica očku zjutraj na jajčka?"
- "Aha, že vem! Lupčka!"
"Ko bom velik, si želim biti bogat. Revni ljudje imajo namreč vedno težave. Da bom obogatel, moram narediti tri stvari: roditi se moram bogatim staršem, biti genij in se bogato poročiti. Bogatim sem se že rodil, za poroko ni problema - ker na bogate fante se tako in tako vse punce lepijo, glede
genialnosti pa bom zdaj povedal, kaj bom delal, ko bom velik. Vsak dan gledam mojega atija, ki je že 20 let direktor. Gara ves dan in se muči in je na koncu z živci. Ata sošolca Nejca pa je tudi direktor, samo da ni vedno v isti firmi. V zadnjem letu so si zgradili hišo in njegov ati, čeprav ima manjšo redno plačo, vsako leto zasluži trikrat večkot moj ati, ker vsako
leto dobi odpravnino. In to mi je veliko bolj všeč. Zato sam ne bom klasični direktor, ampak odpravninar. To je posebna služba, ki me že zdaj zelo zanima.
Namreč, prve štiri mesece se uvajaš, nato štiri mesece delaš in nato štiri mesece počivaš, ker že veš, da te bodo zamenjali, in se več ne splača delati. Mislim, da bom tako zelo uspešen, in mislim tudi, da je ta spis za petko, ker odpravninar mora biti v prvi vrsti samozavesten!"
Sm kmet an s hribu doma, pa ne zastopm prou preuč te Lublanjske gosposke. Na obisk na požarišče so prišli Golob, Šarec in Pahor. Zakaj? S seboj niso prinesli niti pol litra vode, le sitnosti, ker se je nekdo moral ukvarjat z njimi. Mar bi počakali v Ljubljani, pa ko bi bilo vsega konec, bi jim v Ljubljani gasilci predstavili vse težave, podkrepljene s fotografijami in posnetki. Pa tisti denar, ki je državo koštal, da se je toliko skupin državniškega varovanja vozilo dol in gor, pa njihove dnevnice, bi raje namenili za hrano in pijačo gasilcem, ne pa da so ljudje na prostovoljni bazi skrbeli za to. Nekaj podobnega kot Bratuškova, ki se je peljala v Srbijo gledat poplave... Dobro, če je že Šarec kot dotični minister šel na ogled, prav, da ima malo boljši vpogled v zadevo, ko mu pridejo strokovnjaki razlagat, kaj bi bilo potrebno narediti, da vsaj malo ve, o čem govorijo. Ampak čemu je pa Pahor prišel, pa res ne razumem? In Golob tudi? Če ne zaupa svojemu ministru in se mora sam na lastne oči prepričati - potem naj zamenja ministra s takim, ki mu bo zaupal - enostavno kot kravo pomolst...
Mislim, da burja niti ne bi bila tak hud problem, ker bi ogenj porivala nazaj na pogorišče oz. proti morju. Bolj bi bil problem maestral, ki bi ogenj porival proti gozdovom in naprej proti hišam.
So se pa motorne žage skoraj izkazale za najučinkovitejše gasilno sredstvo - dokler ni ogenj preskočil celih 200 metrov (ne, nisem se zatipkal!). Potem je pa najboljša taktika "zajec"... Se je pa pokazala velika solidarnost Slovencev. Pa velika razlika med "fitnes"-kondicijo in "kidamgnoj"-kondicijo...
Hja, tako je to, ko Primorci zakurimo žar: pol Slovenije pride k nam, druga pol pa ne more zgrešit, da se tu nekaj dogaja. Ne pa tako kot drugod, ko je žar na enem dvorišču, če je 10 oseb, je že veliko...
In pa, kako, mislite, dozori pravi Kraški pršut? Ja, burja, to že, ampak malo ga je treba tudi zakaditi...
V glavnem, se umirja. Se pa seli... Upam, da ga kmalu ukrotijo, ker se napoveduje burja in potem bo hudič vesel...
1. Vsi so bili zaposleni
2. Čeprav so bili vsi zaposleni, ni nobeden nič delal
3. Čeprav ni nobeden nič delal, so bili vsi načrti vsaj 100% izpolnjeni
4. Čeprav so bili načrti vsaj 100% izpolnjeni, so bile trgovine prazne
5. Čeprav so bile trgovine prazne, so vsi imeli vse
6. Čeprav so imeli vsi vse, so vsi kradli
7. Čeprav so vsi kradli, ni nikoli nič manjkalo
V demokraciji ni čudežev:
1. Le redki so zaposleni
2. Zaposleni morajo delati za tiste, ki nič ne delajo
3. Čeprav redki zaposleni delajo še za druge, plače ne dobijo
4. Tisti, ki ne delajo imajo vse
5. Trgovine so polne ampak in v njih kupujejo večinoma tisti brez dela
6. Kradejo lahko samo izbranci
7. Tudi, če kradejo imajo vedno premalo
Kolikokrat sem rekel, da bi morali kitajsko robo zažgat, še preden jo zložijo na police, pa so se mi vsi smejali. Zdaj pa v OBIju v Novi Gorici počnejo ravno to: gori skladišče. In za OBI vsi vemo, da ima kitajsko robo. In to tisto, "kitajsko" kitajsko...
Torej, ta drugi požar je že pogašen, je pa gorelo med Zapotokom in Zaraščino. Ne vem, kaj so tam ustvarjali, zagorelo je pa zaradi pretrganega daljnovoda...
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Ja, pa še eno reč sem se spomnil, da moram napisat o požaru na Krasu (samo tako, informativno) : Poleg vsega gašenja, ki so ga slovenski helikopterji opravili v teh nekaj dneh, so še 12 krat reševali v visokogorju.
Je pa vsaj en helikopter spet z gasilci, tokrat gasijo na Matajurju - najverjetneje je užgala strela.
Od kar imam Forda, sem postal pešec...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani