V porodnišnici so sestre po nesreči zamenjale tri identifikacijske zapestnice. Tako v posteljicah ležijo trije novorojenčki, sestre pa vedo le to, da so očetje temnopolti turist, neki Hrvat in Zmago Jelinčič. V tistem trenutku pridejo očetje, vidijo zaskrbljene sestre in te jih prosijo, naj jim pomagajo urediti zmedo. Očetje se popraskajo po glavah, nakar Jelinčič zagrabi malega črnčka, ga nežno, poln očetovskega ponosa stisne k sebi in že hiti proti vratom.
Sestre zavpijejo: "Gospod Plemeniti, kaj pa je z vami. Vi in vaša žena sta belca!"
Jelinič naglo odvrne: "Veste kaj, ne bi rad vsega življenja preživel v dilemi, da morda hranim Hrvata!"
Cigan in doktor kupita sosednji parceli, obe iste velikosti. Doktor začne gradit hišo, cigo mu sune načrte in začne graditi enako hišo. Doktor položi tlakovce, cigo položi enake tlakovce, doktor si omisli kovano ograjo, čez dva dni so mojstri že pri cigotu in švasajo....
Po šestih mesecih stojita v ulici dve popolnoma identični hiši z identično urejeno okolico. Doktor in cigo se srečata na ulici in vpraša doktor cigota:
- "Čuj, kaj ti misliš koliko sta vredni najini hiši, če bi jih zdaj prodala?"
Cigo pa odgovori:
- "Tvoja 300.000, moja pa 600.000 evrov!"
Doktor začudeno:
- "Zakaj je pa tvoja vredna enkrat več kot moja??"
Cigo:
- "Hehe, moja ima za soseda doktorja, tvoja pa cigana..."
Enkrat pred leti doma kosim z nitno kosilnico in mi zmanjka nitke. Grem proti garaži in iz garaže pride (takrat) štiriletni sin in se ves navdušen pohvali: "Tata, sem ti opral avto!" Malo mislim in mi ni jasno, ker nikjer na dvorišču ne more priti do vode, pa tudi od avta nikjer ne kaplja. In ga vprašam s čim je pa opral avto. In mi pokaže roko, v njej pa kos zidaka (siporex, kdor pozna. Je podoben gobi). Grem pogledat avto in... ... ...
Kaj, najprej sem preštel do 10, pa sem ugotovil, da je premalo in sem štel naprej do 30, pa je bilo še premalo in sem štel kar do 70. Potem sem odložil kosilnico in šel v hišo na dva deci modre frankinje. Nato sem povedal ženi. Saj zdaj se temu smejemo, takrat sem pa skeširal 500 evrov vaškemu mojstru, da je našo petko prebarval na novo, celo razen strehe, ki je ni dosegel...
Ma zlati otroci! Mislim, včasih moraš imeti zlate palice, da financiraš vsa popravila za njimi...
V kakšnih odnosih pa si s tem stricem? Bo zahteval, da je kot novo ali ima razumevanje do otrok in popravljenih stvari? V prvem primeru nimaš druge možnosti kot nova vrata. V drugem je malo boljše... Poliranje bi gotovo pomagalo. Tudi prebarvat vrata bi bila možnost - ampak z barvo, ne z bronzo (zlata, srebrna, krom), ker se ne primejo dobro na podlago in se obrišejo dol. Drugače pa folija. Zna biti še najlepše in najceneje...
S hribu smo doma, pravi fantje tudi, ali v kateri dolini bi pa ti to rad imel? Ker se po dva kosa iverke najbrž ne boš vozil čez celo Slovenijo, pa da ti lažje svetujemo...
Mi pridemo iz Kočevskega konca ter nadaljujemo proti GEOSSu in nato naprej. Tako da je Škofljica odlična lokacija. Rikvercat pa ni nek blazno hud problem. Sicer bo "gosposki" avto, ampak bo samo ena prikolica.
In ko se že omenja rikvercanje...
Enkrat se srečamo v križišču 200 metrov od hiše še z tremi prijatelji. Pa klepetamo in se oni hvalijo, kje vse so vozili in kako so vozili. Moja žena se jih pa enkrat naveliča in reče, da kdor ne zrikverca pick-upa s prikolico 100 metrov, ni pravi šofer. In se usede za volan naše BTjke, ki je imela pripeto prikolico in odrikverca na dvorišče. Nekaj časa je bila tišina, nato eden začne razlagat, kakšen super apartma na morju je našel. In je bilo konec hvaljenja o vozniških spretnostih...
Iščem nekoga na relaciji Ig - Škofljica - Grosuplje, ki ima veliko dvorišče, da bi tam 26.4. dopoldan odpel kamp-prikolico, ker moram ta dan do Jesenic in Solkana, pa da ne vlačim kamp-prikolice s seboj. Še isti dan popoldan jo pridem iskat.
Nekega večera se je vnuk pogovarjal o aktualnih zadevah s svojim dedkom in ga naenkrat vprašal:
- "Dedek, koliko let pa imaš?"
Dedek je odgovoril:
- "Naj pomislim malo. Rodil sem se pred cepivom proti otroški paralizi, fotokopirnim strojem, kontaktnimi lečami in kontracepcijskimi tabletami.
Ni bilo še radarja, kreditne kartice, laserskih žarkov in rolerjev. Niso še izumili klimatske naprave, pralnega stroja ali sušilnega stroja - obleke so preprosto izobesili sušiti na sveži zrak.
Človek še ni stopil na luno in niso še obstajala reaktivna letala. Poročila sva se s tvojo babico in živela skupaj ter sta v vsaki družini bila očka in mama.
Beseda "gay" je bila spoštovanja vredna angleška beseda, ki je pomenila veselega, prešernega, zadovoljnega človeka in ne homoseksualca. O lezbijkah sploh nismo slišali, fantje pa niso nosili uhanov.
Rodil sem se pred računalnikom, dvojnim univerzitetnim študijem in skupinsko terapijo. Ljudje niso stalno hodili na preglede, temveč kvečjemu, ko jih je zdravnik poslal na pregled krvi ali seča.
Do 25. leta starosti sem vsakega policista ali moškega naslavljal z "gospod" in vsako žensko z "gospa" ali "gospodična".
Če je v mojih časih gospa stopila na avtobus ali tramvaj, so otroci in mladi pohiteli, da bi ji dali mesto, če pa je bila noseča, so jo pospremili do sedeža in, če je bilo potrebno, šli zanjo kupit vozovnico in ji jo dali.
Moški so hodili po robu pločnika, ženske pa ob stavbah. Na stopnicah je ženskam bila prepuščena stran ob ograji; one so prve stopile v dvigalo in prve ven, ter so jim vedno primaknili stol. Moški ni nikoli pozdravil ženske, ne da bi vstal, če je sedel, in to storil vsakič, ko je ženska vstala, pa četudi za trenutek. Moški so odpirali vrata avtomobila alikatera koli druga vrata in so ženskam pomagali sneti plašč.
V mojih časih devištvo ni povzročalo raka in dekleta so predstavljala krepost družine in čistost za svoje može.
Naše življenje je krojilo deset zapovedi, trezen um, spoštovanje starejših in veljavnih zakonov ter se izpolnjevalo v plodnem sožitju in odgovorni svobodi.
Naučili so nas, da razlikujemo med dobrim in slabim ter da smo odgovorni za svoja dejanja in njihove posledice.
Za hitro hrano smo menili, da je namenjena ljudem, ki hitijo.
Resna zveza je pomenila, da smo v dobrih odnosih z bratranci, sestričnami, prijatelji in prijateljicami.
Time sharing je pomenilo, da je družina letovala z drugimi, ne pa da je delila počitniško hišico z neznanci.
Nismo poznali brezžičnega telefona, da o mobilnih telefonih sploh ne govorimo. Nismo slišali za stereo posnetke, UKV radio, kasete, CD-je, DVD-je, elektronske pisalne stroje, računala - ne mehanske ne prenosne. Notebook je bila beležnica.
Ure smo ročno navijali vsak dan. Nič ni bilo digitalno, niti ure in gospodinjski aparati niso imeli svetlečih prikazovalnikov. In če že govorimo o strojih: ni bilo bankomatov, mikrovalovnih pečic ali radijskih budilk. Da o videorekorderjih in videokamerah sploh ne govorimo.
Ni bilo instant barvnih fotografij, ampak samo črnobele in je za razvijanje in razmnoževanje slik bilo potrebno vsaj tri dni. Barvnih fotografij tudi ni bilo.
Če je na kakem izdelku pisalo Made in Japan, je to pomenilo, da je slabe kakovosti in ni bilo izdelkov z napisom Made in Korea, ali Made in Taiwan ali Made in Thailand, sploh pa ne Made in China.
Nismo slišali za Pizza Hut ali McDonald's, pa niti ne za instant kavo ali umetna sladila. V trgovinah je bilo možno kupiti nekaj za 5 do 10 centov.
Sladoled, avtobusna vozovnica ali osvežilna pijača so stale po 10 centov. Nov avto je stal manj kot 1000 dolarjev, a kdo je imel toliko denarja?
V mojih časih je trava bilo nekaj, kar smo kosili in ne kadili. Beseda "čip" je pomenila "drobtina" ali "trska", "hardware" je bila železnina in beseda "software" sploh ni obstajala.
Mi smo bili še zadnji, ki smo bili prepričani, da ženska potrebuje moža, da bi imela otroka.
Sedaj pa mi povej, koliko misliš, da sem star?"
- "Ja, dedek. Več kot dvesto let!" je odgovoril vnuk.
- "Ne, dragi moj, samo petinšestdeset!"
Žaba mu reče: "Če me poljubiš, se bom spremenila v najlepšo princesko."
Fant pobere žabo in jo nese domov. Doma jo da na mizo in žaba spet reče: "Če me poljubiš, se bom spremenila v najlepšo princesko."
Fant ji odgovori: "Veš, jaz sem programer in nimam časa za punce, ampak govoreča žaba, to je pa TAK COOL!"
No, pa ni samo Gelipter z novim avtom. Tudi na vrh hriba smo pripeljali enega.
Ker pa Mazda, žal, ne dela več uporabnih avtomobilov ampak samo še SUVkič, smo v garažo parkirali nov VW Caddy s sedmimi sedeži in štirikolesnim pogonom.
pred 11 urami je dvorjan napisal:
Še dobro, da je prvi april. 😃
Ja, pa še res je. Ne bo nič z VWji pri naši hiši - vsaj zaenkrat ne. Mogoče pa do naslednjega prvega aprila Mazda spet naredi kakšnega uporabnega enoprostorca. Če ne, bo pa to ideja za naslednjo prvoaprilsko...
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Jaz: "Draga, se za to, da imava čudovit vikend?"
Žena: "Krasna ideja, seveda sem za!"
Jaz: "Dobro, se vidiva v ponedeljek."
Povezava za deljenje
Deli na druge strani