Hja, če se je pa dvignila cena nafte in polprevodnikov...
Ko gledam, po kakšni ceni letos prodajajo med, se sprašujem, če njihove čebele letijo na kerozin... Za 1000 gramov medu hočejo od 12,34€ do 14,44€, če pa gre za med z geografskim poreklom, so pa cene še za kakšen evro ali dva po kilogramu višje...
Pa to še ni najhujše.
Tudi purani so prišli na 10,51 € za kilogram, a jaz jih pa zase zredim po ceni okoli 4€ na kilogram. No, ja, rabim še bencin za helikopter, da jih zvečer s pašnika naženem domov, pa pridem blizu tistih 10 evrov...
Kar se pa kokošjih jajc tiče, imam pa občutek, da vsako jajce posebej čipirajo, kajti kokošja jajca so od 3 € za 10 jajc do 3,60 € za 10 jajc, pa vse tja do 4,10 € za 10 jajc. Take cene pa zato, ker so zdaj težave s polprevodniki, ki so bistveni sestavni del čipa. In zna biti, da jaz zato toliko ceneje pridem skozi, ker jih ne čipiram...
V času druge svetovne vojne so take streljali na licu mesta, ma ne da so dokazali, da gre za vojno dobičkarstvo. ne, dovolj je bil že sum, da je nekdo vojni dobičkar, pa so ga že obravnavali kot izdajalca. In izdajalce so v vojni hitro obsodili in obsodbo hitro uresničili...
Zelo lepa zobozdravnica pripravi iglo, da pred puljenjem zoba da pacientu injekcijo.
- "Ni šans! Brez igle! Sovražim igle" reče pacient.
Zobozdravnca pripravi dušikov oksid in človek zastoka:
- "Ne plina. Misel na plinsko masko me duši!"
Zobozdravnica ga vpraša bolnika, če ima kaj proti tabletam.
- "Ne. Tablete so v redu. "
Zobozdravnica mu pravi:
- "Tukaj je Viagra."
- "Vau! Nisem vedel, da Viagra deluje tudi proti bolečinam!"
- "Saj ne, vendar vam da nekaj, za kar se lahko primete med puljenjem zob..."
- "No otroci, katere vrste papirja poznate?"
- "Šmirglpapir!"
- "Vecepapir!"
- "Šnopcpapir!".
- "Ja kakšen je pa to papir?"
- "Ne vem, samo ata ga vedno v gostilni naroči..."
Priznam, da sem najbolj pošten državljan Slovenije! Vse, kar imam, sem nakradel. Edino, kar sem pošteno plačal, pa so diploma, izpit za avto in oprostilna sodba.
Kar se tega tiče, se moram pa prav pohvalit! Kadar je sodelavka (slučajno ji je ime Lili) v službi, ne potrebujem kave. Se pa že zjutraj smejimo toliko, da kar čepimo... Nekaj tega mi celo uspe zapisat. Vsekakor jo imam raje kot kavo, pa še zastonj je...
Sin preprostih staršev iz manjše hribovske vasi pri Ljubljani je odšel študirat v Ameriko. Nekega dne ugotovi, da je s cekini na tesnem. Dolgo premišljuje in nato pokliče domov:
- "Ata, si moreš misliti, da se bo pri nas v šoli začel tečaj za pse, kjer jih bodo učili govoriti!"
- "Zajebavaš! Koliko pa to stane?"
- "Pošlji Rexa in 400 dolarjev, pa ga prijavim," kuje sin vroče železo.
Pes in denar sta prispela in nekaj časa je bil sin preskrbljen. Čez nekaj časa se denarnica spet sprazne in sin spet pokliče očeta.
- "Rex, blebeta in melje, da se ga ne da ustaviti,"razloži očetu,
ampak pomisli ti, da se bo pri nas na faxu začel tečaj, kjer bodo pse
učili brati!"
- "Če ta pes že govori zakaj ne bi še bral!" je navdušen ata.
- "Odlično ata, pošlji 600 dolarjev in ga prijavim," mu zagotovi sin. Na koncu šolskega leta mlademu učenjaku ne preostane drugega, kot da odide domov. Kaj pa zdaj? Razmisli da bi bilo dobro zakriti dokaze in proda psa!
Doma ga ata takoj vpraša: "Kje imaš pa psa?"
- "Uh ata, zamisli si. Danes sva med zajtrkom brala časopis in mu rečem: "Danes greva pa domov." On pa lepo zloži časopis in reče: - "Me pa res zanima, če me bo stari spet vzel sabo, ko bo šel v gozd skakat po Boštjančičevi Magdi..."
Samo par let sta bila poročena in zgodilo se jima je tisto, čemur se uspejo izogniti le redki... Samo še kregala sta se. Skregala sta se okoli najbolj banalnih vsakdanjih stvari in potem sta oba dolgo kuhala mulo in na koncu sta oba spoznala, da tako več ne bo šlo.
In zavila sta v posvetovalnico k zakonskemu terapevtu. Ko sta vstopila v ordinacijo, ju je psihiater prijazno sprejel. Ponudil jima je dva mehka udobna naslonjača in potem je sedel nasproti njiju in ju vprašal, kaj je problem?
Mož je žalostno sklonil glavo. Ni vedel, kaj naj reče...
Potem se je usulo. Kot bi se ulila najhujša poletna ploha s točo in grmenjem. Žena je naštevala na dolgo in široko, kaj vse je narobe z njunim zakonom. Zakaj se ona ne počuti dobro v njem. Kako je ona njemu podarila svoja najlepša leta in on pa tam sedi kot klada in nič ne reče. Kakšnih dobrih pet do deset minut je trajalo vse skupaj, in drlo je kot plaz. In potem je zakonski svetovalec čisto počasi vstal. Ležerno je prehodil tiste tri štiri korake do nje. Spustil je roke na njena ramena in jo privzdignil, da je vstala. Nežno jo je začel poljubljati na usta in po vratu in spet na usta in potem jo je narahlo potisnil nazaj na njen sedež.
Žena je obsedela tam. Brez besed. Svetovalec je strmo pogledal moža, ki je sedel tam in ni mogel verjeti, kaj se je zgodilo. Da je ona tiho. Da se je nehala kregati. Potem je svetovalec pogledal moža v oči in rekel, poudarjajoč vsako besedo posebej:
- "VAŠA ŽENA POTREBUJE TO VSAJ DVAKRAT NA TEDEN!"
Nekaj časa tišina...
Potem pa...
Mož je nebogljeno prikimal in odgovoril:
- "Lahko vam jo pripeljem ob torkih in četrtkih..."
Pa kaj je to za en zemljevid? Mene ni gor, pa Edvarda Rusjana tudi ne,niti Irene Avbelj ni na tem zemljevidu pa še bi se našlo. So pa gor kar neki Slavko Avsenik, pa neka Melania Trump, pa neki Anže Kopitar in podobni...
dedka in našel dvanajst steklenic njegovega domačega žganja.
Žena mi je naročila, naj jih zlijem stran, in tako sem se lotil tega
neprijetnega opravila. Potegnil sem zamašek iz prve steklenice in vsebino zlil v korito, samo en kozarček pa sem natočil zase in ga izpil. Potem sem odprl drugo steklenico in naredil isto, spet sem popil le en kozarček. Zanimalo me je, ali se je stari zares spoznal na kuhanje žganja.
Spoznal se je. Nato sem odmašil tretjo steklenico in jo izlil, a še prej sem spil en kozarček, da bi preveril kvaliteto žganja. Bilo je odlično. Enako s četrto steklenico. Kozarček zase, drugo v korito.
Potegnil sem steklenico iz naslednjega zamaška, spil eno korito, ostalo pa zlil v kozarec. Potegnil sem korito z naslednjega kozarca in si nalil steklenico iz zamaška, kozarca v steklenico in zamašil korito. Ko sem vse spraznil, sem z eno roko ustavil hišo, z drugo pa preštel steklenice, zamaške, korita in kozarce in jih naštel vsega skupaj 29.
Ko se je hiša spet privrtela mimo, sem jih še enkrat pre štel in
nazadnje sem imelvso hišo v
eni steklenici, ki semjo spil.Prav
trapa
sto semsepočutil, danisemmogel gorpostopnic ah,dabiženiče stital,kerjen jendedkuhalt
Ne vem, če sem mogoče že kdaj napisal: Ferrari je sam sebi največji tekmec...
Imam občutek, da če bi na stezo postavili samo Leclerca in Sainza brez kateregakoli drugega dirkalnika, da odpeljeta samo onadva eno dirko, bi Ferrari bil sposoben tako zašuštrat taktiko, da bi osvojila 4. in 5. mesto...
Se resno sprašujem, kako da niso med prvo svetovno vojno zemlje vrgli iz ravnotežja...
Od kar malenkost bolj spremljam tole (recimo zadnjih 25 let) pirotehniki vsak dan po Posočju in Krasu poberejo povprečno po 25 kg neeksplodiranih ubojnih sredstev iz časa prve svetovne vojne. Zdaj si pa izračunajte skupno težo teh NUSov. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko so jih pobrali v celem obdobju, se pravi v 104ih letih, kolikor je minilo od prve svetovne vojne. Pa to so samo NUS, ki jih je samo nek določen procent vseh izstreljenih. Kolikšna je bila torej skupna količina vseh? Pa saj to so morali kakšnih 10.000 ton granat postreljat na tem območju. Če je toliko granat padlo na tako površino, kot ga pokriva Posočje in Kras, pa saj to je moralo biti opustošenje hujše kot Hirošima in Nagasaki.
To je resnično 'poročilo' dogajanja na testu iz fizike na Tehnološki fakulteti Univerzitete v Beogradu. Odgovor enega izmed študentov je bil tako 'globok', da se je profesor odločil, da ga deli še s svojimi kolegi preko interneta.
Vprašanje je bilo: "Ali je pekel egotermen (oddaja toploto) ali endotermen (absorbira toploto)?"
Večina študentov je napisala svoje predpostavke na osnovi Bojlovega zakona (plini se hladijo, ko se širijo in se segrevajo, ko se stiskajo) ali katero drugo varianto...
Eden izmed študetov pa je napisal sledeče:
"Najprej moramo vedeti, kakšna je velikost števila, v katerem duše prihajajo in odhajajo iz pekla. Smatram, da lahko takoj predpostavimo, da ko duša enkrat pride v pekel, ne gre več ven. Torej se število duš povečuje. Da bi dobili predstavo o tem, koliko duš je v peklu, poglejmo nekatere različne vere, ki danes obstajajo po svetu. Večina teh verstev trdi, da kdor ni pripadnik te vere, gre po smrti v pekel. Zaključimo lahko torej, da bodo vse duše končale v peklu. Če temu dodamo še odnos med nataliteto in mortaliteto, lahko pričakujemo, da število duš eksponentno raste.
Poglejmo torej odnos spremembe velikosti pekla, saj je po Bojlovem zakonu za vzdrževanje istega pritiska in toplote potrebna proporcialna rast velikosti s številom prispelih duš.
To nam ponuja torej dve možnosti:
Teorija 1)
Če se velikost pekla povečuje prepočasi od potrebnega, glede na duše, ki prihajajo v pekel, bosta pritisk in toplota v peklu tako narasla, da bo pekel eksplodiral.
Teorij 2)
Če se pekel širi hitreje od potrebnega, da bi zadržal vse duše, bosta toplota in pritisk tako upadla, da bo pekel zmrznil.
Katera od obeh možnosti je torej prava?
Ce vzamemo v obzir izjavo, ki jo je izrekla Milica iz četrtega letnika in se glasi: 'Prej bo pekel zmrznil, kot bom jaz s tabo spala!' in z ozirom na to, da je sinoči spala z mano, mora biti prava teorija številka 2, zatorej je pekel zagotovo egotermen in bo zmrznil.
Zaključek je, da če je pekel zamrznjen, ne sprejema več duš in so preostala samo še nebesa, kar je dokaz, da Bog obstaja, kar objasnjuje tudi, zakaj je Milica včeraj kričala: 'O moj Bog!'
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Hja, če se je pa dvignila cena nafte in polprevodnikov...
Ko gledam, po kakšni ceni letos prodajajo med, se sprašujem, če njihove čebele letijo na kerozin... Za 1000 gramov medu hočejo od 12,34€ do 14,44€, če pa gre za med z geografskim poreklom, so pa cene še za kakšen evro ali dva po kilogramu višje...
Pa to še ni najhujše.
Tudi purani so prišli na 10,51 € za kilogram, a jaz jih pa zase zredim po ceni okoli 4€ na kilogram. No, ja, rabim še bencin za helikopter, da jih zvečer s pašnika naženem domov, pa pridem blizu tistih 10 evrov...
Kar se pa kokošjih jajc tiče, imam pa občutek, da vsako jajce posebej čipirajo, kajti kokošja jajca so od 3 € za 10 jajc do 3,60 € za 10 jajc, pa vse tja do 4,10 € za 10 jajc. Take cene pa zato, ker so zdaj težave s polprevodniki, ki so bistveni sestavni del čipa. In zna biti, da jaz zato toliko ceneje pridem skozi, ker jih ne čipiram...
V času druge svetovne vojne so take streljali na licu mesta, ma ne da so dokazali, da gre za vojno dobičkarstvo. ne, dovolj je bil že sum, da je nekdo vojni dobičkar, pa so ga že obravnavali kot izdajalca. In izdajalce so v vojni hitro obsodili in obsodbo hitro uresničili...
Od kar imam Forda, sem postal pešec...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani