Torej, zopet smo se dobili in zopet debatirali. In zopet se mi zdi, da smo sicer kmetje in s hribov doma, a precej bolj?i kot poslanci v parlamenti. ?e primerjam to na?o kme?ko debato s prenosom na TV3...
Kakorkoli, vladi bi radi zopet poslali nekaj predlogov. Pa preden jih objavim na Predlagam vladi, bi rad tu za?el. Gre se o teh to?kah:
1. Dru?ina ?ivi v enostanovanjski hi?i s kvadraturo 166 m2. Skupaj z njimi v isti hi?i na isti kvadraturi ?ivi tudi mo?eva mati, ki ima tudi stalno bivali??e na istem naslovu, vendar ima prijavljeno svoje gospodinjstvo. Problem nastane, ker CSD v odlo?bah za socialne transferje nikoli ne upo?teva, da v isti hi?i na isti kvadraturi z dru?ino ?ivi tudi mo?eva mati in upo?teva, da je 166 m2 prevelika stanovanjska povr?ina za pet?lansko dru?ino. Razliko v velikosti stanovanja pa upo?tevajo kot premo?enje. ?eprav dejansko ?t. oseb v hi?i skupaj z obrazlo?itvijo vedno napi?ejo na vlogo in situacijo tudi pojasnijo pristojni svetovalni delavki na CSD ter vsaki? oddajo prito?bo na odlo?bo, se ne spremeni ni?. ?eprav bi se moralo, saj je taka povr?ina stanovanja za 6 oseb ?e »premajhna«.
2. Pa smo svetovalno delavko na CSD vpra?ali, ?e bi se situacija glede upo?tevane kvadrature hi?e spremenila, ?e bi mo?eva mati iz zgornjega primera prijavila skupno gospodinjstvo z njimi, nam je odgovorila, da ne, ker niso dol?ni skrbeti zanjo. ?e predvsem se ne bi upo?tevali njeni dohodki (kar pa bi dru?ini iz zgornjega primera pravzaprav koristilo, saj ima le minimalno pokojnino), ker »niso dol?ni skrbeti zanjo«. Na na?e vpra?anje, kaj bo, ko bo zgoraj omenjena mo?eva mati morala v dom upokojencev, ki ga s svojo minimalno pokojnino seveda ne bo mogla pla?evati, pa je bil odgovor, da bodo prera?unali, kak?ni so dohodki te dru?ine ter koliko morajo v tem primeru dopla?evati za dom. To se nam zdi skrajno nepo?teno. Dokler je mo?eva mati pri mo?eh in lahko samostojno ?ivi z njimi, oni niso dol?ni skrbeti zanjo, ?eprav s svojo skromno pokojnino ne bi mogla sama pre?iveti, in pri izra?unu socialnih transferjev ne upo?tevajo niti povr?ine stanovanja, ki jo ona zaseda, kaj ?ele njene prihodke. Ko pa bo neko? oslabela in oni sami ne bodo ve? mogli skrbeti zanjo, pa bodo naenkrat dol?ni pla?evati oskrbo zanjo. Zakon ne more biti tak, da enkrat velja drugi? pa ne velja. ?e se moramo v Sloveniji privezovati z varnostnim pasom, se pa? moramo. Ne more biti, da se enkrat mora? privezat, drugi? se pa ne sme?… Torej: ?e so otroci dol?ni skrbeti za svoje star?e, so pa? dol?ni. Tudi, ko so zaradi tega upravi?eni do socialnih transferjev. ?e pa niso dol?ni skrbeti za svoje star?e, pa pa? niso. Tudi ko je potrebno za oslabele star?e pla?evati oskrbo v domu…
3. V trenutnem zakonu se za izra?un otro?kih dodatkov ?tejejo prihodki, ki jih ima dru?ina v preteklem letu. To se ugotavlja iz zadnje dohodninske odlo?be. Zakon pa nikjer ne predpisuje postopka, ?e dohodninska odlo?ba ni bila izdana. In tako je v neki dru?ini ?ena ostala brezposelna. Zadnja dohodninska odlo?ba ji je bila izdana za leto 2011. Pri izra?unu za otro?ki dodatek za leto 2013 bi torej morali biti zajeti dohodki iz leta 2012. Ker pa ?ena zaradi brezposelnosti ni imela dohodkov, ji ni bila izdana odlo?ba o dohodnini za leto 2012. In tako se za izra?un vi?ine otro?kega dodatka uporabi zadnja odlo?ba o dohodnini ? iz leta 2011, ko je prejela okoli 5000 evrov nadomestila za brezposelne osebe…
4. Pri ugotavljanju vi?ine socialnih transferjev, predvsem vi?ine otro?kega dodatka in vi?ine subvencije vrtca, se upo?teva tudi fiktivni dohodek, ki ga prina?a nepremi?no premo?enje dru?ine. Slovar slovenskega knji?nega jezika pridevnik fiktiven razlaga takole: fiktíven -vna -o prid. (i) ki v resni?nosti ne obstaja, izmi?ljen. Pomeni, da zakon dr?avljane obremenjuje z ne?im, kar dejansko ne obstaja, kar si je nekdo izmislil in spravil v zakon in ima od njegove pravnomo?nosti dalje povsem realne in otipljive posledice za dr?avljane.
5. Pri izra?unu fiktivnih, torej nami?ljenih prihodkov iz prej?njega odstavka, se upo?teva tudi vrednost nepremi?nine, posebej bi tu poudarili kmetijske povr?ine. Kar pa postane precej sporno pri nosilcih kmetijske dejavnosti. Nosilec kmetijske dejavnosti, ki ima od dr?ave podeljeno identifikacijsko ?tevilko kmetijskega gospodarstva KMG-MID, ne more biti nosilec kmetijske dejavnosti, ?e nima kmetijskih zemlji??. In od teh zemlji?? pla?uje ?e davek na nepremi?nine. In od prodaje pridelkov tudi 22% DDV. Torej je ?e dvakrat obremenjen. In potem mu ?e zmanj?ujejo socialne transferje za vi?ino izmi?ljenih dohodkov, ker ima kmetijske povr?ine… Ampak ?e jih pa ne bi imel, pa? ne bi bil nosilec kmetijske dejavnosti. Kot bi npr. strugarju zmanj?evali socialne transferje, ker ima stru?nico…
Ima kdo kak?en predlog ali pripombo, da zadevo popravimo, preden damo naprej? Ker tu smo pa? kmetje in jaz kot zapisni?ar, ker znam tipkat z dvema prstoma (drugi tipkajo samo z enim prstom) in potem rata, kar pa? rata...
Se pa ta vikend spet dobimo s sova??ani in bomo sestavljali dopis naprej. Tokrat o tem, kako ?tejejo dru?inske ?lane in sorodstvena razmerja. Baje da bo spet zanimiva debata...
Bom dal ?e tisto sem. Do takrat pa bi res prosil za glasove podpore vseh, ki imajo mo?nost in se strinjajo.
Mislim, da sem za prevoz tolik?ne gotovine jaz z mojim poltrahtorjem edini z dovolj veliko nosilnostjo. Vsaj mislim si, da nima vsak kov?ek gotovine ve? kot 300 kg...
Edino navigacije nimam v avtu, pa se lahko zgodi, da se zgubim kam na Ciper...
Sem se odlo?il, da jim bom mal po majlu te?il in utrujal, ker ?e jih ne bomo uporabniki opozarjali le kdo jih bo in bodo pa? delali kot jim pa?e. Imam ob?utek, da nadrejeni tudi ne vedo kake budala?tine jim po?nejo izvajalci na terenu. Pol bo pa spet kaka nesre?a al pa kak?en povo?en darsovec bodo pa vsi ?lanki polni v kakih nevarnih razmerah delajo a nih?e se ne bo vpra?al, ?e le niso tudi oni del ustvarjanja takih nevarnih situacij. Danes so bili sigurno v dveh primerih.
Dobra ideja. Da ne bomo vsi od kraja iskali, kaj lahko tu prilepi? njihov mail?
In kaj je to posebnega? Nisem veliko na avtocesti, pa sem ?e ve?krat videl, da je znak, da bo zo?anje z desne strani, potem pa zaprt prehitevalni. To pa pri DARSu ja ni ni? posebnega...
Za za?etek bi lepo prosil, ?e se vzdr?ite kak?nih brezplodnih debat o politiki in politi?nih strankah.
?e se kdo z napisanim ne strinja, naj lepo napi?e, kaj in zakaj mu ni prav.
Kdor se z napisanim strinja, pa je napro?en, da pomaga, da se stvari premaknejo na bolj?e. Vsaj z idejami, ?e ne kar s konkretnimi dejanji.
To, kar bo v nadaljevanju opisano, ni zgolj in samo moja te?ava ampak te?ava ve?ine mojih sova??anov. In spra?ujemo povsod naokoli, ?e bi kdo lahko pri tem pomagal. Jaz pa? pi?em o tem na ta forum. ?eprav je nekaj teksta pravzaprav prepisanega od drugih...
Enkrat neko? sem sli?al, da obstaja spletna stran, kamor lahko dr?avljani dajo predloge, pa se o njih glasuje in ?e zberejo dovolj glasov, gredo v obravnavo na vlado. Ker smo tu le preprosti ljudje, bi prosil, ?e kdo, ki je ve?? politi?nega, diplomatskega jezika, tole preoblikuje, da bi bilo primerno za nadaljnje po?iljanje. In ?e kdo ve, kje je tisti link, bi bil zelo hvale?en...
Za za?etek se gre o teh treh to?kah:
1. ?ivimo na 965 metrov nadmorske vi?ine. Na taki vi?ini so zimske razmere huj?e kot po ni?inah. In so ceste zato predvsem v zimskem ?asu precej te?ko prevozne. Ker pa je v na?i dr?avi razvoj pode?elja zanemarjen, razvoja vi?je le?e?ega pode?elja pa sploh ni, pri prometnih povezavah te?ko govorimo o cestah. Ker pa? ne ustrezajo nobenemu kriteriju cest ve?. Te ceste so ve?inoma ?iroke od 3,2 do 3,6 metra in z dotrajanimi podpornimi zidovi. In kako naj se na taki »cesti« sre?a osebno vozilo (?irine 1,8 m) z avtobusom ali tovornim vozilom (2,5 m)? Kakorkoli kombinirate, je cesta vsaj pol metra o?ja od dveh mimo voze?ih vozil… Vse te ceste pa so ?e stare in slabo vzdr?evane. Zato smo jaz in tudi ostali sova??ani primorani uporabljati vozila s ?tirikolesnim pogonom, da cesto »raz?irimo« ?e na blatne bankine. V ve?ini se odlo?amo kar za terenska vozila, ki so bolj dvignjena od tal in zato la?je premagujejo tudi kak?ne zamete, ki jih v hribih veter s snegom hitro napiha. Ta vozila pa so ?e zaradi svoje konstrukcije te?ja od obi?ajnih osebnih vozil. In zaradi svoje namembnosti imajo vgrajene mo?nej?e motorje. In zaradi tega se za taka vozila pla?uje ve?jo cestno takso kot pa za navadna osebna vozila. ?eprav jih imamo zato, ker pa? ?ivimo na vi?jih nadmorskih vi?inah, kjer je zima dalj?a kot po ni?inah in kjer je ve? snega kot po ni?inah. In zaradi tega so ta vozila za nas enako pomembna, kot za nekoga v Kopru sandali. Ker je v hribih zmogljivo terensko vozilo pa? nujno potrebno. Zato bi lahko dr?ava omogo?ila ugodnost tistim, ki stalno ?ivijo na vi?jih nadmorskih vi?inah in bi za te ljudi omogo?ila tako ni?jo cestno takso za vozila s ?tirikolesnim pogonom kot tudi oprostitev pla?ila (vsaj dela) davka pri nakupu takega vozila (recimo v odvisnosti od nadmorske vi?ine stalnega bivali??a).
2. Pri ugotavljanju vi?ine socialnih transferjev (otro?ki dodatek, zni?ano pla?ilo vrtca itd.) ugotavljajo premo?enje prosilca. In med premo?enje ?teje tudi vozilo, ki je vredno ve? kot 8000 ?. Za ta denar se dobi manj?i osebni avtomobil v odli?nem stanju. ?e prosilec ni preve? zahteven, lahko dobi celo nov osebni avtomobil z zgolj osnovno opremo. ?e pa prosilec ?ivi na prej omenjenih skoraj 1000 metrih nadmorske vi?ine, pa pa? zaradi ?ivljenjskega okolja nujno potrebuje terensko vozilo. Ki pa je zaradi ?tirikolesnega pogona in same konstrukcije precej dra?je. In ker je dra?je, ga ?tejejo v premo?enje, kar pomeni zmanj?evanje socialnih transferjev tistim, ki so ?e tako v te?jem polo?aju v primerjavi z nekom v ni?ini…
3. Kot je ?e zgoraj omenjeno, pri ugotavljanju vi?ine socialnih transferjev (otro?ki dodatek, zni?ano pla?ilo vrtca itd.) ugotavljajo premo?enje prosilca. In med premo?enje ?tejejo tudi vozilo, ki je vredno ve? kot 8000 ?. ?e gre za najve? pet ?lansko dru?ino, je to ?e nekako sprejemljivo. Kaj pa ?e gre za ve?jo dru?ino? Vozilo s sedmimi sede?i za 8000? je bodisi ukradeno bodisi v takem stanju, da ni ve? varno voziti dru?ine v njem… Zato se pri?akuje, da takim dru?inam omogo?ijo enake mo?nosti mobilnosti kot ostalim in za take dru?ine dvignejo cenzus vrednosti vozila, ki se upo?teva kot premo?enje.
To je zaenkrat to. Mnenja? Predlogi? Ideje? Bi kdo pri tem lahko kakorkoli pomagal?
- avto je enkrat pa? potrebno menjati in vsak sam zase ve, kdaj je ta ?as
Vendar me ?udi tvoj zapis, da je to pri 150.000 km. Dobro, ?e gre za kak?no Reno, sploh klijo, potem je 150.000 ?e te?ko dosegljivih. Sem ga imel, in je bil skoraj ve? v delavnici kot na dvori??u... Dejansko res nisem prevozil ve? kot 8000km, brez da bi moral vmes enkrat na servis. Toda Mazda je druga?nega kova. In pri zmerno do prete?no umirjenem vozniku (ki ne vozi neprestano z ve? kot 4500 obrati), ti motorji brez ve?jih te?av naredijo tudi 250.000 km in ve?. In ?e je avto dober in trpe?en, se ga ne naveli?a?. Prej se naveli?a? kak?nega, ki venomer crkuje in povzro?a te?ave. In ko je enkrat star 10 let in ima za seboj 300.000 km, ni bistvene razlike v ceni med Mercedesom in Mazdo - ob primerljivi opremi in primerljivem motorju...
Preden odgovori?, pa upo?tevaj, da je to pa? moje mnenje...
Nekega popoldneva se je Alenka Bratu?ek vozila v svoji limuzini, ko je ob cesti zagledala dva mo?ka, ki sta jedla travo.
Padla sta ji v o?i, zato je naro?ila svojemu ?oferju naj ustavi ter izstopila, da bi zadevo pobli?e raziskala. Prvega mo?a je vpra?ala: ''Zakaj jesta travo? ''
''Nimava denarja za hrano'', je odgovoril revni mo?. ''Zato morava jesti travo''. ''?e je tako, potem lahko gre? z menoj in ti bom dala jaz jesti'', je odgovorila Alenka Bratu?ek. ''Ampak gospa, imam tudi ?eno in dva otroka. So tamle pod drevesom'', je rekel prvi mo?. ''Naj pridejo zraven'' je odgovorila Alenka Bratu?ek. Potem se je obrnila k drugemu ubogemu mo?u in mu rekela: ''Tudi ti pojdi z nami''. Drugi mo? je s prepla?enim glasom dejal:'' Ampak gospod,tudi jaz imam ?eno in tri otroke!''. ''Tudi njih pripelji'', je odgovorila Alenka Bratu?ek. Vsi so vstopili v avto, kar ni bilo enostavno niti za tako velik avtomobil, kot je limuzina. Ko so bili kon?no na poti, se je eden od ubogih mo? obrnil k Alenki Bratu?ek in ji rekel:''Gospa, preve? ste prijazni. Tiso?krat hvala, da ste nas vse vzeli s seboj!''
Alenka Bratu?ek je odgovorila:''Ni za kaj, to sem storila z veseljem. Prepri?ana sem, da vam bo v?e? moja parcela. Trava je visoka ?e skoraj pol metra''.
Mo? in ?ena praznujeta 30. obletnico poroke. Odlo?ita se, da bosta ponovila poro?no potovanje. In res se odpravita na pot. Ko se peljeta po neki cesti na pode?elju, ob kateri je ograja za krave, ?ena re?e:
- "Kaj ?e bi zdaj naredila tisto, kar sva pred 30 leti?"
Mo? ustavi avto in naslonita se na ograjo ter za?neta seksat. Ko kon?ata, mo? re?e ?eni:
V Sloveniji se dogaja, kar se pa? dogaja in Janezu je prekipelo. Vzame pi?tolo, vendar se spomni, da so v Ljubljani povsod varnostniki. Malo pomisli, gre v zlatarno in kupi zlate uhane. In se odpravi v Ljubljano.
Na vhodu ga ustavi policaj:
- "Kam pa kam, Janez?"
- "Na?i Alenki Bratu?ek nesem tele uhane za darilo." In poka?e zlate uhane.
Policaj ga spusti naprej, nato pa opazi pi?tolo za pasom:
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Torej, zopet smo se dobili in zopet debatirali. In zopet se mi zdi, da smo sicer kmetje in s hribov doma, a precej bolj?i kot poslanci v parlamenti. ?e primerjam to na?o kme?ko debato s prenosom na TV3...
Kakorkoli, vladi bi radi zopet poslali nekaj predlogov. Pa preden jih objavim na Predlagam vladi, bi rad tu za?el. Gre se o teh to?kah:
1. Dru?ina ?ivi v enostanovanjski hi?i s kvadraturo 166 m2. Skupaj z njimi v isti hi?i na isti kvadraturi ?ivi tudi mo?eva mati, ki ima tudi stalno bivali??e na istem naslovu, vendar ima prijavljeno svoje gospodinjstvo. Problem nastane, ker CSD v odlo?bah za socialne transferje nikoli ne upo?teva, da v isti hi?i na isti kvadraturi z dru?ino ?ivi tudi mo?eva mati in upo?teva, da je 166 m2 prevelika stanovanjska povr?ina za pet?lansko dru?ino. Razliko v velikosti stanovanja pa upo?tevajo kot premo?enje. ?eprav dejansko ?t. oseb v hi?i skupaj z obrazlo?itvijo vedno napi?ejo na vlogo in situacijo tudi pojasnijo pristojni svetovalni delavki na CSD ter vsaki? oddajo prito?bo na odlo?bo, se ne spremeni ni?. ?eprav bi se moralo, saj je taka povr?ina stanovanja za 6 oseb ?e »premajhna«.
2. Pa smo svetovalno delavko na CSD vpra?ali, ?e bi se situacija glede upo?tevane kvadrature hi?e spremenila, ?e bi mo?eva mati iz zgornjega primera prijavila skupno gospodinjstvo z njimi, nam je odgovorila, da ne, ker niso dol?ni skrbeti zanjo. ?e predvsem se ne bi upo?tevali njeni dohodki (kar pa bi dru?ini iz zgornjega primera pravzaprav koristilo, saj ima le minimalno pokojnino), ker »niso dol?ni skrbeti zanjo«. Na na?e vpra?anje, kaj bo, ko bo zgoraj omenjena mo?eva mati morala v dom upokojencev, ki ga s svojo minimalno pokojnino seveda ne bo mogla pla?evati, pa je bil odgovor, da bodo prera?unali, kak?ni so dohodki te dru?ine ter koliko morajo v tem primeru dopla?evati za dom. To se nam zdi skrajno nepo?teno. Dokler je mo?eva mati pri mo?eh in lahko samostojno ?ivi z njimi, oni niso dol?ni skrbeti zanjo, ?eprav s svojo skromno pokojnino ne bi mogla sama pre?iveti, in pri izra?unu socialnih transferjev ne upo?tevajo niti povr?ine stanovanja, ki jo ona zaseda, kaj ?ele njene prihodke. Ko pa bo neko? oslabela in oni sami ne bodo ve? mogli skrbeti zanjo, pa bodo naenkrat dol?ni pla?evati oskrbo zanjo. Zakon ne more biti tak, da enkrat velja drugi? pa ne velja. ?e se moramo v Sloveniji privezovati z varnostnim pasom, se pa? moramo. Ne more biti, da se enkrat mora? privezat, drugi? se pa ne sme?… Torej: ?e so otroci dol?ni skrbeti za svoje star?e, so pa? dol?ni. Tudi, ko so zaradi tega upravi?eni do socialnih transferjev. ?e pa niso dol?ni skrbeti za svoje star?e, pa pa? niso. Tudi ko je potrebno za oslabele star?e pla?evati oskrbo v domu…
3. V trenutnem zakonu se za izra?un otro?kih dodatkov ?tejejo prihodki, ki jih ima dru?ina v preteklem letu. To se ugotavlja iz zadnje dohodninske odlo?be. Zakon pa nikjer ne predpisuje postopka, ?e dohodninska odlo?ba ni bila izdana. In tako je v neki dru?ini ?ena ostala brezposelna. Zadnja dohodninska odlo?ba ji je bila izdana za leto 2011. Pri izra?unu za otro?ki dodatek za leto 2013 bi torej morali biti zajeti dohodki iz leta 2012. Ker pa ?ena zaradi brezposelnosti ni imela dohodkov, ji ni bila izdana odlo?ba o dohodnini za leto 2012. In tako se za izra?un vi?ine otro?kega dodatka uporabi zadnja odlo?ba o dohodnini ? iz leta 2011, ko je prejela okoli 5000 evrov nadomestila za brezposelne osebe…
4. Pri ugotavljanju vi?ine socialnih transferjev, predvsem vi?ine otro?kega dodatka in vi?ine subvencije vrtca, se upo?teva tudi fiktivni dohodek, ki ga prina?a nepremi?no premo?enje dru?ine. Slovar slovenskega knji?nega jezika pridevnik fiktiven razlaga takole: fiktíven -vna -o prid. (i) ki v resni?nosti ne obstaja, izmi?ljen. Pomeni, da zakon dr?avljane obremenjuje z ne?im, kar dejansko ne obstaja, kar si je nekdo izmislil in spravil v zakon in ima od njegove pravnomo?nosti dalje povsem realne in otipljive posledice za dr?avljane.
5. Pri izra?unu fiktivnih, torej nami?ljenih prihodkov iz prej?njega odstavka, se upo?teva tudi vrednost nepremi?nine, posebej bi tu poudarili kmetijske povr?ine. Kar pa postane precej sporno pri nosilcih kmetijske dejavnosti. Nosilec kmetijske dejavnosti, ki ima od dr?ave podeljeno identifikacijsko ?tevilko kmetijskega gospodarstva KMG-MID, ne more biti nosilec kmetijske dejavnosti, ?e nima kmetijskih zemlji??. In od teh zemlji?? pla?uje ?e davek na nepremi?nine. In od prodaje pridelkov tudi 22% DDV. Torej je ?e dvakrat obremenjen. In potem mu ?e zmanj?ujejo socialne transferje za vi?ino izmi?ljenih dohodkov, ker ima kmetijske povr?ine… Ampak ?e jih pa ne bi imel, pa? ne bi bil nosilec kmetijske dejavnosti. Kot bi npr. strugarju zmanj?evali socialne transferje, ker ima stru?nico…
Ima kdo kak?en predlog ali pripombo, da zadevo popravimo, preden damo naprej? Ker tu smo pa? kmetje in jaz kot zapisni?ar, ker znam tipkat z dvema prstoma (drugi tipkajo samo z enim prstom) in potem rata, kar pa? rata...
Od kar imam Forda, sem postal pešec...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani