Radarski tempomat je ZAKON. Tistih 1000km na dan kinjih tudi delam v celoti z radarskim. In to pri vseh zadnjih 4 avtomobilih.
To je stvar ki ni samo konfort ampak tudi varnost. Ga ni cloveka, ki bi reagiral tako hitro kot radarski. Ga ni cloveka, ki bi videl v megli ali dezju, kot vidi radarski. samo znati ga je treba uporabljat, pravocasno, smerniki pa to.
Popopnoma nic te ne uleni, to je samo v glavi. Enako ce kdo misli da lahko z radarjem vec telefon drma
To je tvoje razmišljanje. Hval bogu, da ne mislimo vsi enako. 😉
Da se še jaz mal pohvalim, danes bi mi skoraj ratala 100ka. Noge so ble še OK, baterija pa skoraj ni zdržala. Sem v petek naredil 50km in z današnjimi 90 je to 140km dometa. Jebemu sej to je boljš k MX-30, ampak range anxiety je bil pa na najvišjem nivoju.
V glavnem, če ma kdo kdaj željo tole sprobat je bil start v Ratečah, čez Trbiž, do Pontebbe in še slabih 10km do kraja Dogna al neki tazga in seveda nazaj. Od Pontebbe je tolk enih dolgih kolesarskih predotrov, da te kr vleče, da greš do naslednjega pa spet in spet. Pol pa ups, kdo bo pa prišel nazaj. Ker se nazaj skos dviga je dejansko komaj ratalo, ampak je. Naslednjič sem rekel, da se zapeljem do Pontebbe in štartam do Gemone, da sprobam vse te tunele.
Jutri pa obala in upam, da mi noge zdržijo. Najraje bi probal mojega "arch nemesisa", kjer me je nekoč zvilo do konca na tistem makedamu ob Dragonji. V igri pa so še Sečovlje, po Parenzani do Grožnjana in nato Svete Lucije pa nazaj po cesti do Sečovelj. Al pa taka lahka od Žusterne preko Škofij v Milje, Debeli tič, Ankaran in nazaj do Žusterne.
Če ma kdo kej preveč časa je družba dobrodošla.
Pohvalno, da si vztrajal in nanizal toliko. kilometrov. Lepa tura je ta od Sečovelj do Grožnjana. Tebi bo všeč, meni je po Parenzani dolgočasna, ker se nič ne dogaja na njej. 🤗 Je pa Grožnjan lep za pogledat. Priporočam. Ko boš naslednjič na obali te vabimo, da greš z nami, da vidiš malo gozdove in pravo Istro od znotraj. Samo je priporočljivo polnovzmeteno kolo. 😊
Lepo, da si se potrudil in opisal situacijo ampak ravno tu je catch. Kdor se pelje 130km/h na tempomat je bistveno bolj nevaren kot tisti, ki se vozi 150km/h in sem prepričan, da ne na tempomat, ker tukaj moraš že bit pri stvari. To sem videl pri sebi, da te tempomat tak otopi, da ga zdaj tako redko sploh še uporabim in bi bil komot brez njega. Res, da je radarski in zna upočasnjevat in pospeševat, ampak to je še bolj zavajujoče za voznika, ki je še manj pri stvari. Radarski tempomat ni človek in ne zna predvidevat, ne vidi, da se nekdo pripravlja skočit predte. Še ko odreagira je navadno tudi tako, da odreagira premočno in ogrozi nekoga za tabo.
V glavnem, reakcijski čas tri sekunde, je za vzet vozniško. Maksimalno ampak res mora nekdo odreagirat v dveh sekundah in prepričan sem, da tisti hitri pri 150km/h bo odreagiral bližje eni sekundi kot dvema, ker še enkrat... pri takih hitrostih že kr moraš biti pri stvari in ne kinkaš za volanom, še manj pa da voziš na tempomat.
Torej ta s 130km/h na tempomatu na suhi cesti s 3 sekundnim reakcijskim se bo ustavil 170m skupne zavorne, če vzamem, da z dobrimi gumami se od 100 do 0 ustaviš v 35m.
Tisti s 150km/h brez tempomata pa da je nekoliko počasnejše sorte bo rabil 1,5 sekunde za reakcijo pa dobrih 140m skupne zavorne.
Bottomline...
biti pri stvari je mnogo bolj varno kot biti odsoten za volanom.
Lepo si tole napisal. Tudi sam več ne uporabljam skoraj nič radarskega tempomata. Prav iz razloga, ker te lahko uspava, uleni in ne moreš imeti vsega pod kontrolo. Ko voziš dinamično moraš bit zbran in pri stvari. Kot si rekel, nekateri so pri 130/ uro bolj nevarni kot nekdo, ki vozi zbrano in vnaprej predvideva, kaj bodi naredili pacienti na cesti. Verjetno se vam je že zgodilo, da uglajen, starejši občan, ki vozi po omejitvah, naenkrat začne lesti proti sredini ali še slabše, proti tvojemu avtu na drugem pasu. In ko močno potrobiš, skoči in se prebudi ali pa mu pade sendvič iz rok. Tako, da se strinjam s tabo, da ni vse v hitrosti ampak tudi v reakcijskem času, preden sploh reagiraš. Tako, da se vedno nasmehnem, ko na poročilih kot udarno novico povedi, da je en vozil z porschejem 911 turbo vozil neverjetnih 205km/ uro. Pa ta, ki vozi tak avto je pri tej hitrosti bolj siguren voznik kot 50% "normalnih" voznikov, ki vozijo pri dovoljeni hitrosti. 😉
Vidim,da ne gledaš videe,ki jih objavim...tega sem že enkrat,pa ga očitno tudi nisi pogledal...ti priporočam ogled...
Hint-stopnic v bistvu ni,ker je to le shematski prikaz.
Zelooo zanimiv video👍
Sicer pa...ce bi bilo res,kar trdiš,bi v studijih še zmeraj uporabljali trakove namesto DSD.. se ti ne zdi?
Ne rabim brati, ker mi je vse jasno. Naš studijski tehnik, snemalec in mixerman (drugače je tudi igral na začetku v našem bandu) je študiral v Ameriki iz studijskega snemanja. V različnih studijih sem preživel na stotine ur. V studijh pač uporabljajo tisto, s katerim je najceneje in najlažje delati. Bandi, ki si lahko privoščijo (denar) in zmorejo zaigrat brez lepljenja in štukanja in autotuna na vokalu cel komad,še vedno snemajo analogno (Bon Jovi, Aerosmith, skoraj vsi Jazz bandi, country)...
Ko smo mi snemali v sredini devetdesetih, je ravno prišel ven DAT (Digital Audio tape). Za foro smo posneli akustične in klasične kitare na ta snemalnik. Ko si se zmotil, si enostavno štukal in tako si lahko v desetih delih posnel komad. Refren si enostavno kopiral in zalepil, kjer je moral bit. No in takrat nam je pokazal na napravi, ki prikazuje amplitude ta zapis proti analognemu, ki je bil zapisan na traku.
Ja, še vedno je analogni zapis takšen, kot je zgoraj na grafu in digitalni kvadratast kot je na grafu. Pa lahko še vedno te kvadratke manjšajo a ostanejo kvadratki in vedno nekaj informacij manjka. 😉
Sicer pa dan danes lahko snema muziko doma vsak, ki ima doma :
- kak instrument, štiristo € za zelo dobre studijske zvočnike, dvesto petdeset € za dobro zvočno kartico, dober program za snemanje (seveda ga kupiš😊) in nekaj znanja. In lahko narediš posnetek, ki ga komot vrtijo na radijih.😊
Zato se snema dan danes digitalno, ker je zastonj (oziroma zelo poceni) dostopno vsakemu, ki ima pet minut časa in omogoča lepljenje, kopirane, popravljanje posnetka ( popravljanje ritma, višine glasbil in vokala, dodajanje digitalnih posnetih zvokov... Itd, itd)
Cena ure v starih, analognih studijh je pa od 200€ ali dolarjev /uro gor. Samo za postavitev bobnov in pravilne postavitve mikrofonov porabiš v povprečju tri dni, po recimo 10 ur. Že to je 2000€. Mi smo že davnega 1994 leta za snemanje albuma porabili 12000 mark. Brez mikdanja, remiksa in post produkcije, ki se plača posebaj.
Dan danes pa snemajo na, elektronskih bobnih in pozneje izberejo semplane zvokove, ki so jim všeč. Zato pa dan danes zveni vsa muzika, ki se posname za en k...c. Vse je brez dinamike, skompresirano, glasno masterizirano, da je ja čim večji šus na slušalkah.
O kakem hi-fi zvoku ni več govora (govorim za rock muziko), ker se bandom enostavno ne izplača več kvalitetni posneti albuma. Snema se tako, da recimo bobnar v New Yorku posname bobne, pošlje na ključku kitaristu v Los Angeles, ta posname kitare in tako dalje. Glavni zaslužki današnjih znanih bandov so koncertne turneje, kjer so pogodbe za turnejo štejejo v milijonih ali deset milijonih dolarjev. Zato so pa karte nerazumno drage, ker morajo prinesti noter te vsote. Recimo, ko so Deep Purple igrali v Izoli sem bil zraven pri organizaciji.
Ne mešati CD in SACD (DSD)...to sta dve totalno različni stvari. Edino,kar imata skupnega je,da sta oba na enako velikem optičnem disku,in da hibridni večplastni SACDji vsebujejo tudi CD-špuro,ki jo zmorejo predvajati klasični CD-playerji.
Drugače je DSD čisto drugo vesolje...je dejansko "analogen"...če ga priklopiš direktno na zvočnik (mogoce samo se en kondenzator vmes) brez DACja, bo zvočnik predvajal glasbo!
Dvomim,da si poslušal master...mogoče kopijo masterja-to je pa v bistvu najbližje,kar se da priti.
In točno zaradi tega je bil tak zvok-najbližje masterju,odličen predvajalnik,odlični zvočniki in studijska akustika.
Zelo priporočam,da si ogledaš.
Zelo zanimivo,a ne.
Jaz bi zadevo razložil tako,da Vinyl zveni drugače,ker cel sistem predvajanja (mehanika gramofona,predojačevalec in predvsem odjemna doza v kombinaciji z vsemi mikrofonijskimi efekti med predvajanjem) signal popači.
Tega (popači) ne mislim negativno...a še zmeraj je to popačenje oz. odstopanje od originala. No,in to popačenje je ušesom "prijetno"....in,ker je prijetneje,imajo "analogofili" vinyl za "boljšega".
Jaz bi rekel ne,da je "boljši" (ker ne more biti),ampak,da je drugačen-všečnejši....kar pa z dejanskim masterjem-originalom posnetka nima čisto nič....tukaj smo takoj "v drugi sobi".
Upam,da razumeš,kaj mislim povedati.
Saj veš,kako je,samo,da montiraš drugo odjemno dozo....je takoj kot dan in noč...ker pri analogni verigi-vse po vrsti od plošče,gramofona,odjemne doze,kablov,gramofonskega predojačevalca,ojačevalnikovega predojačevalca....kolikor so oni "dobri",toliko so tudi "slabi".
Pri SACDju oz. DSDju pa si kvalitativno takoj za masterjem,ker vsega tega zgoraj opisanega ni,kvaliteta kopije masterja pa je tako dobra,da boljše ne obstaja.
Ja, v bistvu je bila kopija originalnega maserja na traku. Zavedati se moramo, da so v 80-ih vsi snemali še analogno na trakove. Zato je edini pravi približek analogni zvok, ki ga cd seveda nima. 😉
Si bom kar sposodil en članek o primerjavi.
"V primerjavi vinila in CD-ja je prva tema, ki jo je treba obravnavati, dinamični razpon. Preprosto povedano, dinamični razpon se nanaša na razliko v glasnosti med najtišjim in najglasnejšim delom zvoka na posnetku.
CD, ki je digitalni medij, ima širok dinamični razpon – kar 96 dB – kar je višje od dinamičnega razpona vinilne plošče. To je deloma posledica dejstva, da ima vinilna plošča tako imenovano »šumno dno«. V bistvu se lahko, ko se glasnost posnetka dovolj zniža, izgubi v površinskem šumu, ki je neločljivo povezan z vsako vinialno ploščo. To šumno dno omejuje, kako nizke so lahko ravni tihega skladbe.
Za pojasnitev, površinski šum, na katerega se sklicujemo, je v bistvu zvok, ki ga slišite, ko se z iglo predvaja v uvodnem ali izhodnem utoru plošče. Za razliko od CD-ja vinilna plošča ni popolnoma tiha pred, med in po predvajanju skladb.
Ta raven šuma se lahko dejansko zviša, ko se plošča stara in obrablja. Tej tiki in poki, ki so prisotni pri starejši plošči, pa so lahko očarljivi, vendar se zdi, da še bolj zožijo dinamični razpon plošče.
Torej ima CD glasnejšo skupno glasnost, mehkejše in tišje dele ter več basov kot vinil. Kaj pa ta "analogna toplina", o kateri nenehno slišimo?
Celoten koncept analogne topline izhaja iz dejstva, da je vinil analogni medij in da so analogni zvočni valovi gladki, za razliko od enic in ničel v digitalni glasbi, ki ne morejo v celoti ponoviti gladkosti analognega zvočnega vala. In po mnenju nekaterih ljudi je mogoče razliko dejansko slišati na način, zaradi katerega vinilna plošča zveni "topleje" kot CD.
Je analogna »toplina« resnična? Zagotovo. To velja še posebno za medij, ki je bil posnet v celoti analogno. Pri digitalnem snemanju, kateri je prisoten zadnja leta, je vseeno, saj je bilo vse že posneto z ničlani in enicami. Producenti so nas naučili poslušati glasno muziko od začetka do konca, brez dinamike, ki je bila prisotna nekoč. Zato pa bo vsak povprečen poslušalec, ki posluša glasbo preko slušalk, le redko posluša CD, izstrelil kot iz topa takoj, da je zvok cd-ja najboljši. Še celo za mp3 bodo prepričani,da je vrhunski.
Mi je zelo zanimiva primerjava z albumom 20th Anniversary Edition izdaji na SACD-ju (DSD format)...ker pač ne obstaja boljši format kot je DSD.
Na hibridni verziji tega SACDja (seveda imam😄) Stereo-CD špura,Stereo-DSD in 5.1-DSD špuri.
Ta nov BluRay pa ima: 2022 Dolby Atmos Mix (48/24)
2022Dolby Atmos Instrumental Mix (48/24)
2005 DTS-HD Master 5.1 Mix (96/24)
1985 CD Stereo Mix (96/24)
1985 Vinyl Stereo Mix (96/24)
O kvaliteti posnetka ne rabim govoriti...so pa očitne zvenske razlike med vsemi tremi Surround verzijami...res absolutno minimalne (zeloooo pohvalno!!!),ki pa se bolj odražajo v prostorskosti,volumenu prostora,trdosti bassa...res minimalne razlike...
SACD-DSD je občutno glasnejši...pač čist drugi medij...
"The Man˙s Too Strong" je v Bassu že na SACDju "adijo pamet",v Atmosu pa vsaj meni še malenkost všečnejši...čeprav se opazi superiornost DSD formata-tu ni debate-ni ga čez SACD-DSD!
...seveda pa "Brothers In Arms"...užitek,da ti gredo kocine pokonci...včasih,k sem že tako navajen...pa je treba tu in tam "brco v rit",da se "spomnim",kaj center zmore😲
Za tiste,ki jih zanima-absolutno priporočilo,tako ta BluRay izdaja,kot "stara" SACD verzija-oboje je TOP👍
Ta album je bil referenca za zvok nekoč. In je pri snemalci zvoka še vedno. Prav tako Tambu od Toto.
Imam originalno ploščo (kupil sem jo v Londonu) in mi je zvok neprimerno boljši kot na cd-ju. Te tvoje variante ne poznam, a upam, da se sliši vsaj približno dobro kot vinilka. Seveda ne kaka yugo izdelava. Vsaj Italijanska.
Sem imel pa to srečo, da sem v devetdesetih, ko smo snemali prvi abum, v koprskem studiu Henrix, poslušal originalen posnetek te plošče na analognem 24 steznem snemalniku
(Multitrack recorder Studer A 820 Mch) Takega imajo tudi v Abbey studio recording v surovi varianti (brez post produkcije). In to na profesionalnem studiskem ozvočenju za deset K €. (Genelec 1034 A). To je bilo nekaj najboljšega, kar sem slišal v življenju.
Ne prej, ne potem, nikoli niti približno tako dober zvok.
Vsi, ki imate starejše dizelske makine, od sedaj naprej vožnja ne bo več tako enostavna v Italiji. Mi, ki imamo novejše, čistejše EURO 6, pa bomo še naprej lahko vozili brezskrbno. 🤗
Danes sva jo pa z Etcho - jem ucvrla v drugo stran, proti Tinjanu in dalje čez Italijo nazaj v Slovenijo in na izhodišče v Koper. Zelo lep razgled (na viadukt in na plezalni steni v Ospu. Sicer je pa nabobsli že peklensko vroče a na srečo je veliko poti potekalo v senci. Preizkusila sva tudi na eno zelo lepo progo na Tinjanu. Danes manj višincev os tudi kilometrov. Srečali smo tudi konjče. Pogled plezalna stenatura slika widgetslika widgets
Kot drugo: če bi rad divjal, pojdi na Grobnik in prehitevaj vse po vrsti.
Kot tretje: tudi če si @Alex in čeprav imaš premium rdečo barvo, nisi nad zakonom. Predpis je predpis in konec. A boš počasi začel, da lahko v krožiščih driftaš, ker rad voziš dinamično? Daj, umiri se. Zakon je zakon in takih Rožletov, ki mislijo, da zakon za njih ne velja, imam že poln ... ... ... ... Saj veš, kaj...
Se pravi, če sem te prav razumel. Ti voziš 130/uro, če sploh voziš toliko in se lahko pospraviš na prehitevalni pas, ker itak ne sme nihče hitreje vozit. Tam si ti gazda. Lepo. Zaradi takih nastajajo kolone od Ljubljane do Kopra. Ker vsak misli, da je kralj prehitevalnega oasu, ker vozi 130/ uro.
In, da se razumemo. Sam ne divjam, nikoli v življenju nisem imel karambola niti nesreče, niti avta nisem opraskal.
Vse, kar sem imel škode na avtu si mi naredili drugi. Tudi taki modeli, ki so imeli dioptrijo od dna od boce od pive, ki ni videl, kje sploh vozi. Pa se je komaj premikal. In ne, ni vozil prehitro. Komaj se je premikal. In ne, ne rabiš se sekirat zame. Ne boš ti plačal kazni za prehitro vožnjo, če jo dobim. Še enkrat pravim, bolj do nevarni cincarji, ki vozijo nevarno, kot dinamični vozniki, ki vozijo varno in v vsakem trenutki vedo, kaj počno. 😉
Mislim, sliši se že tako... Sicer je zakonska omejitev 130 km/h in ostali smejo vozit toliko. Ti pa, da jih prehitiš, MORAŠ voziti hitreje. In pa vsak, ki se znajde na prehitevalnem pasu, se mora nemudoma umaknit...
Nekdo na tem forumu je nekoč pisal, da kakšni divjaki smo Slovenci in da Italijani pa lepo zgledno vozijo. Kot berem, ja, očitno je res tako.
Imam pa eno vprašanje zate, če ni ravno strogo varovana vojaška skrivnost: glede na to, da si v penziji - in kam se ti tako mudi? Mislim, kar je res, je res - tako velika pa Slovenija ni, da bi ti vozniška pretekla še preden prevoziš od Kopra do Madžarske meje in nazaj...
Nikamor se mi ne mudi imam pa rad dinamično vožnjo in ne concanja po cesti. Za umirjeno vožnjo imam e kolo.
Kolikor lahko tistemu kar vozimo mi rečemo umirjeno. 😉
Sm kmet an s hribu doma, pa nism lih na tekočem s spremembami cestno prometnih predpisov. Koliko je po novem omejitev hitrosti na avtocesti? Da ne bom za brezveze vozil počasneje, kot se sme samo zato, ker nisem seznanjen s spremembam...
Če hočeš prehiteti nekoga, ki vozi 130/ uro moraš voziti hitreje. Čisto enostavno. In ta, ki vozi 130/ uro se mora nemudoma umakniti iz prehitevalnem pasu. Ni njegova naloga niti ugotavljanje , kdo je v prekršku in kdo ne. Dejstvo je, da so hitristi na avtocesti z novodobnimi avtomobili v povprečju precej nad 130/ uro.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
To je tvoje razmišljanje. Hval bogu, da ne mislimo vsi enako. 😉
Povezava za deljenje
Deli na druge strani