Resno???? Zakaj pa potem nebi izdal računa kadilcem , ki jih zdravijo in alkoholikom a oni pa nimajo možnosti izbire???? Razmisli malo preden pišeš bedarije.
Budalo .......kdo je pa pomagal ob poplavah v SLO, ob žledu, kdo pomaga pri nesrečah v gorah, vojaški helikopter. Res se vidi da si popolnoma zabit in zagledan vase. Koliko nesebičnih primerov je že bio ko so vojaki pomagali ob prometnih nesrečah in marsikje drugje.
Kot prvo: brez žalitev, prosim.
Kot drugo: dobro preberi, preden odgovoriš. Napisal sem, da je pred desetimi leti bilo več solidarnosti. Nisem pa napisal, da je zdaj ni. Le, da jo je manj.
Kot tretje: v gorah, pri žledu, poplavah,... pomagajo "po uradni dolžnosti", se pravi vojska, gasilci, civilna zaščita, gorska reševalna,... Kako je pa, ko kdo sredi mesta potrebuje pomoč? Ljudje stojijo okoli in gledajo proč. Mogoče se najde kdo, da pokliče policijo, to je pa tudi vse... Si kdaj videl koga na odstavnem pasu s počeni gumo? Si bil solidaren in mu priskočil na pomoč? Ali pa si bil popolnoma zabit in zagledan vase in šel mimo?
In kot zadnje: ja, račun bi izstavil tudi kadilcem in alkoholikom. Ker so ljudje postali tako trdoglavi, da jih edino udarec "zbudi". In ker je telo nedotakljivo, ga lahko udariš edini po denarnici. In edino na tak način bi ljudi naučil, da so sami odgovorni za svoja dejanja. In da za to nosijo posledice. Ti dobro veš, da če pelješ skozi rdečo luč, da lahko povzročiš nesrečo. Ni nujno, lahko jo pa. In dobro veš, da če kadiš, lahko dobiš raka. Ni nujno, lahko ga pa. In dobro veš, da če soseda kresneš s sekiro po glavi, da ga lahko ubiješ. Ni nujno, mogoče ne zadaneš prav in mož preživi, lahko ga pa. In če vse to veš, potem prevzemi odgovornost za svoja dejanja. Ne pa da imamo primere kot jih lahko najdeš: možakar pod vplivom alkohola trešči v avtobus in ga rukne s ceste, nekaj punc umre, možakar ima pa olajševalni okoliščino, ker je bil "zmanjšano prištevem"... So gradili Šempetersko bolnišnico, naredili napako, tri nadzorne službe so slabo opravile svoje delo in napake niso odkrili, zaradi te napake sta vsaj dva umrla, vsi odgovorni pa so se izrekli za nedolžne... In tako naprej...
V bistvu je šla solidarnost rakom žvižgat na vseh področjih življenja.
Če vem, da je bil človek cepljen mu pomagam, drugače ne. Naj mu pomagajo njegovi teoretiki zarot. 😉😊
Kar se prvega stavka tiče, se zmerno do pretežno strinjam. Še pred desetimi leti so si ljudje pomagali med seboj. Zdaj težko dobiš koga, da bi pomagal (ne trdim, da jih ni, le precej manj jih je), pa še, če se slučajno najde kdo, ki bi ti priskočil na pomoč, prvo pomisliš, da te hoče okrast, ogoljufat, kakorkoli drugače škodovat...
Kar se pa drugega stavka tiče, sem pa tudi sam razmišljal nekaj v tej smeri. Dobro, da mu ne bi pomagal, to ravno ne. Ampak malo drugače. Da se bolje razumemo, nekako v tem smislu: če se kdo odpravi v natikačih na Triglav in ga tam ulovijo snežne razmere (ki v visokogorju niso nič posebnega) in tam obtiči, se pošlje reševalce, da mu pomagajo. In najbrž se bo večina strinjala z menoj, da bi takemu morali zaračunati reševanje, ker je za nastalo situacijo kriv sam. Tako bi tudi necepljenim, ki doživijo težji potek okužbe in potrebujejo oskrbo na intenzivni terapiji, izstavil račun. Ne pa da najprej protestirajo in prepričujejo še ostale, da se ne cepijo, potem pa ga na stroške proračuna zdravimo v bolnišnici, kjer en dan za enega pacienta stane bistveno več, kot bi stalo cepivo za tega pacienta...
Pride moški v gostilno, z velikim nasmehom na ustih. Natakar ga seveda vpraša, zakaj je tako vesel?
- "Veš, živim v koči ob železnici, in ko sem šel včeraj ponoči domov, sem opazil mlado žensko, zvezano na tirih, tako kot v starih filmih. No, da skrajšam zgodbo, seveda sem jo odvezal in jo vzel k sebi domov. In povem ti, da se mi je sreča prikazala. Seksala sva v dnevni sobi, v jedilnici, v kuhinji..., pravzaprav celo noč."
- "Ti vrag, ti! Pa je bila lepa?"
- "Ne vem, nisem našel njene glave..."
Moški in ženska na službeni zabavi razpravljata o tem, kaksnega spola so računalniki.
Moški trdi:
- "Zagotovo so ženskega spola, samo poglej, koliko denarja zmečemo za dodatke, ki jih redko kdaj uporabimo. Poleg tega pa v svojem spominu shranijo vse naše napake, tudi tiste najmanjše."
Ženska se z njim seveda ni strinjala:
- " Jaz pa sem prepričana, da so moškega spola. Če hočemo, da z njimi ustvarimo kaj pametnega, se moramo neprestano ukvarjati z njim. In ko se ga končno navadimo, ugotovimo, da bi lahko
dobile mnogo boljšega, če bi le počakale še kakšen mesec ali dva..."
Še ne dolgo poročeni Tone je bil v družbi prijateljev v gostilni.
Kartali so in se pogovarjali oslarije. Potem je prišla na vrsto tema, kaj kdo najraje počne. Mirko je rekel, da strelja s pištolo, Dušan rad igra kitaro, Pavle rad balina, Miha se rad spušča s padalom z gore, Cene pa rad sablja. Pa se na koncu oglasi tudi Tone:
- "Jaz pa najraje seksam s svojo ženo!"
Prijatelji so ga pomilovalno pogledali, nato pa so nadaljevali pogovor drugo smer. Ko se je Tone zvečer vrnil domov, ga je žena vprašala, kaj so se prijatelji pogovarjali. Ko ji je razkril tudi temo kdo kaj najraje počne, se je ugriznil v jezik, ko ga je vprašala, kaj je on povedal, zato se je hitro zlagal:
- "Rekel sem jim, da rad hodim v cerkev."
Drugo jutro sta Tone in njegova žena odšla v mesto po nakupih. Šla sta mimo gostilne, na vrtu katere je bila zbrana včerajšnja druščina. Nekdo od prijateljev je ogovoril Tonetovo ženo:
- "Gospa, ko bi vi le vedeli, kako se je Tone včeraj izrazil, kje se najbolje počuti!"
- "Nič mu preveč ne verjemite. Samo enkrat je bil notri, pa še takrat je zaspal..."
Pred hišo od Jožkota se pase strašno debel prasec... Pride mimo gospod Ena in izrazi svoje občudovanje Jožkotu:
- "Takega prasca pa še nisem videl! Kako ga pa hranite?"
Jožko (ponosno) :
- "Ne boste verjel, ma ta prasc je prav vse: plesniv kruh, pokvarjeno meso, ..., vso svinjarijo ki mu jo dam!"
Gospod Ena se razjezi:
- "A tako?! Sem iz organizacije WWF, ki skrbi za pravice živali! Kazen:500€!"
Drugi dan pride mimo gospod Dve in izrazi svoje občudovanje Jožkotu:
- "Takega prasca pa še nisem videl! Kako ga pa hranite?"
Jožko (po premisleku) :
- "Vsak dan pojje dva šalama, en pršut in 3 štruce najboljšega kruha!"
Gospod Dve se razjezi:
- "A tako?! Sem iz organizacije UNICEF, ki se bori proti lakoti otrok po svetu, vi pa s takimi dobrotami hranite prasca! Kazen: 1000€!"
Tretji dan pride mimo gospod Tri in izrazi izrazi svoje občudovanje Jožkotu:
- "Takega prasca pa še nisem videl!Kako ga pa hranite?"
Jožko (po dolgem razmisleku!) :
- "Vsak dan mu dam 10€ in si gre kupit kar hoče..."
Šofer se ustavi na počivališču in v restavraciji naroči pomfri, zrezek in sok. Ravno, ko hoče začet jest, prihrumijo pred restavracijo trije čoperji in kmalu v restavracijo vstopijo trije besni motoristi. Pristopijo do šoferja. Prvi mu pljune v sok, drugi vzame zrezek in nekajkrat odgrizne, ostalo vrže na mizo, tretji poje nekaj pomfrija, ostalo strese šoferju na glavo. Šofer mirno vstane, gre do pulta, poravna račun in odide iz restavracije. Motoristi se smejejo, pristopijo do pulta in rečejo natakarju:
- "Ta pa ni glih neki dedec!"
Natakar odgovori:
- "Ja, pa tudi šofer je bolj slab. Pravkar je s šleperjem peljal čez neke tri motorje..."
Sm kmet an s hribu dama, pa se na matematko ne spoznam lih tanartabujš, ma useglih do 100 pei znam štet. Am mi ni jasna matematika v tem članku. Tukaj je citat:
"Arbitražne tribunale ponavadi vodijo zasebni odvetniki, ki so do oktobra lani v kar 60 odstotkih primerov razsodili v prid korporacijam, v 11 odstotkih primerov je bila dosežena poravnava, 39 odstotkih pa so šla sodbe v prid državam."
Franc je praznoval 100. rojstni dan. Na praznovanju ga je nekdo vprašal, kako je mogoče, da je pri teh letih tako zdrav in poskočen.
- „Mislim, da je k temu pripomoglo veliko gibanja na svežem zraku – ne glede na to, ali je sijalo sonce, ali je deževalo ali snežilo,“
- „In kako vam je uspelo, da ste se držali tako strogega režima vadbe?“
- „Veste, ko sva se z Miciko poročila pred 75 leti, sva se dogovorila, da bo vsakič, ko se bova skregala, tisti, ki ne bo imel prav, moral na dolg sprehod...“
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Kot prvo: brez žalitev, prosim.
Kot drugo: dobro preberi, preden odgovoriš. Napisal sem, da je pred desetimi leti bilo več solidarnosti. Nisem pa napisal, da je zdaj ni. Le, da jo je manj.
Kot tretje: v gorah, pri žledu, poplavah,... pomagajo "po uradni dolžnosti", se pravi vojska, gasilci, civilna zaščita, gorska reševalna,... Kako je pa, ko kdo sredi mesta potrebuje pomoč? Ljudje stojijo okoli in gledajo proč. Mogoče se najde kdo, da pokliče policijo, to je pa tudi vse... Si kdaj videl koga na odstavnem pasu s počeni gumo? Si bil solidaren in mu priskočil na pomoč? Ali pa si bil popolnoma zabit in zagledan vase in šel mimo?
In kot zadnje: ja, račun bi izstavil tudi kadilcem in alkoholikom. Ker so ljudje postali tako trdoglavi, da jih edino udarec "zbudi". In ker je telo nedotakljivo, ga lahko udariš edini po denarnici. In edino na tak način bi ljudi naučil, da so sami odgovorni za svoja dejanja. In da za to nosijo posledice. Ti dobro veš, da če pelješ skozi rdečo luč, da lahko povzročiš nesrečo. Ni nujno, lahko jo pa. In dobro veš, da če kadiš, lahko dobiš raka. Ni nujno, lahko ga pa. In dobro veš, da če soseda kresneš s sekiro po glavi, da ga lahko ubiješ. Ni nujno, mogoče ne zadaneš prav in mož preživi, lahko ga pa. In če vse to veš, potem prevzemi odgovornost za svoja dejanja. Ne pa da imamo primere kot jih lahko najdeš: možakar pod vplivom alkohola trešči v avtobus in ga rukne s ceste, nekaj punc umre, možakar ima pa olajševalni okoliščino, ker je bil "zmanjšano prištevem"... So gradili Šempetersko bolnišnico, naredili napako, tri nadzorne službe so slabo opravile svoje delo in napake niso odkrili, zaradi te napake sta vsaj dva umrla, vsi odgovorni pa so se izrekli za nedolžne... In tako naprej...
Od kar imam Forda, sem postal pešec...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani