Janez se je odločil, da gresta s prijateljem Franceljnom skupaj smučat. Po urah vožnje ju je zajel hud vihar in morala sta ustaviti pri bližnji kmetiji. Privlačno lastnico sta prosila, če lahko prenočita pri njej.
- "Vem, da je zunaj hudo neurje in to veliko hišo imam čisto zase, ampak pred kratkim sem ovdovela in ne bi rada, da sosedje govoričijo, če vaju sprejmem k sebi," je dejala gospa.
"Nič ne skrbite," je dejal Janez, "Vesela bova, če lahko prenočiva na skednju. Ob prvem svitu se bova odpravila dalje."
Gospa se je strinjala in odšla sta v skedenj. Zjutraj se je vreme zjasnilo, odpravila sta se dalje in preživela krasen vikend na smučanju. Kakih devet mesecev kasneje je Janez dobil pismo
od odvetnika. Precej časa je potreboval, da je ugotovil, da gre za odvetnika gospe, pri kateri sta prenočila, ko sta šla s Franceljnom smučat. Poklical ga je in vprasal:
- "Francelj, se spomniš tiste privlačne gospe izpred kakih devetih mesecev, ki nama je odstopila svoj skedenj?"
- "Ja, se," je odgovoril Francelj.
- "Si mogoče vstal sredi noči in jo obiskal?" je Janez dalje vprašal.
Malce v zadregi je Francelj priznal: "Hm, ja, pa sem res."
- "In si ji dal moje podatke namesto svojih?"
Franceljnu je bilo fejst nerodno, a je dejal: ''Ja. Glej, oprosti. Nič hudega nisem mislil. Zakaj sprašuješ?"
- "Hja, ženska je umrla in mi zapustila vse svoje premoženje."
(Pa si mislil, da se bo zgodba drugače končala, kaj? Daj no, saj vem, da si se nasmehnil. Obdrži ta nasmeh na obrazu ves dan.)
Se začne družba pogovarjati in debata nanese o tem, kaj je najhitrejše na svetu?
Prvi se oglasi biolog:
- "Najhitrejši je trepet očesa. To se zgodi tako hitro, da nihče ne ve, da se je sploh zgodilo."
Drugi se oglasi fizik:
- "Najhitrejša je svetloba. Ko pritisnete stikalo, pride svetloba do vas s hitrostjo 300.000 km/s in v naravi ni večje hitrosti."
Tretji se oglasi filozof:
- "Najhitrejša je misel. Z njo lahko v trenutku prideš na katerikoli točko na svetu."
Janezek:
- "Ko poslušam vas, učene ljudi, se mi čedalje bolj zdi, da je najhitrejša stvar na svetu driska. Ko te ujame, si posran, še preden trepneš z očesom, na sekretu prižgeš luč ali na bilo kaj pomisliš..."
... ... ... ... So pa pa naši politiki (Podobnili @ co.) govorili, da bomo avte polnili na javni razsvetljavi. Upam da jo že imate.
Ja, seveda jo imamo. In to zelo ekološko, energetsko samozadovoljivo ali kako se že temu reče. Sicer res dobro dela samo nekaj dni na mesec, zadovoljivo pa dela kar kakšnih 14 dni na mesec. Je pa vsaj ta prednost, da točno vemo, kdaj bo svetilo odlično in kdaj zadovoljivo - pogledamo na koledar luninih men: ob polni luni sveti odlično...
Sm kmet an s hribu doma, pa se na te stvari ne zastopm lih tanartabl, a mi lohka kdo mal razloži? Vem, da je Nikola delal poskuse za brezžični prenos elektrike. A to je zdaj že tako daleč, da bo elektrika z lune prišla sama v baterijo avta ali bom moral potegnit kabel do lune, da bom avto gor priklopil? Mislim, prej si omenjal, da se bo avte polnilo na javni razsvetljavi, torej pri nas na polni luni...
pred 8 urami je Janez007 napisal:
No, mi bomo morda imeli doktorja elektrotehnike ...
Ma, resnici na ljubo: do zdaj sem največ bedarij slišal od visoko-izobraženih strokovnjakov.
Čeprav mi ni jasno, kje so to visoko izobrazbo dobili. Naša osnovna šola je sicer v dolini, pa vseeno stoji na 604 metrih nadmorske višine. Pa kamorkoli pridem, rečejo, da nimam dovolj visoke izobrazbe. Bomo morali zahtevati od občine, da nam postavi šolo na vrhu hriba, da bo višja... Ali pa je problem, ker je naša šola samo na dva štuka, bi morali dozidat, da bi bila višja... Ma, ki pa jst vem, ka sm kmet an s hribu doma...
Dosti nisi zgrešil. Pred žledom je res bilo samo 180V, potem je žled potrgal daljnovode in so popravilu. Zdaj napetost je tako kot mora biti, ampak tok je, kakršen je in temu primerne so tudi varovalke...
In na kaj ga bom polnil? Doma imamo enofazno elektriko in glavno varovalko, tako imenovano "pancerko" 16A. Za celo hišo! Ne živimo vsi v Ljubljanski kotlini, veš. Pa tudi ta njihov domet se v teh naših hribih kar stopi...
Suzuki je nov nekaj kovancev manj kot 3000€, poraba pa (uradno) liter in pol na sto km. Cene tegale pa nisem našel...
Jaz sem si pa ravno danes ogledoval eno e-kolo. Sem kar navdušen in bom najbrž res šel v nakup. Ima 125 ccm in 11 kW in baterijski zagon. Krasna zadeva, res nariše nasmeh na obrazu. Je pa res, kot je napisal predhodnik; danes zjutraj je bilo 11°C, zdaj jih je pa 26. Pa je težko skombinirat, kako se obleč...
Ko smo že tako pogumno štartali v novo leto, bi se vam rad zahvalil za vse maile, ki ste mi jih posredovali v prejšnjem letu.
Najprej se moram od srca zahvaliti nevemkomuže, ki mi je poslal mail o podganjem dreku v lepilu na kuvertah, ker zdaj ne uporabljam več jezika ampak mokro gobico, ki jo povsod nosim s seboj, za vsako koverto, ki jo moram zapreti.
Iz istega razloga vedno umijem tudi konzerve, preden jih odprem.
Prihrankov nimam več, ker sem ves denar podaril bolni deklici, ki že 1.387.258-tič umira v neki bolnici. Ampak ni problema, saj bom vse dobil potrojeno nazaj, ko mi Bill Gates z Microsofta nakaže tistih 15.000 dolarjev za sodelovanje v posebnem e-mail programu. In če dodamo še tiste milione dolarjev, ki jih bom dobil v zahvalo, ker sem Mugabejevemu osebnemu tajniku pomagal prenesti njegove milione, povsem legalno, seveda, v tujino preko svojega računa, mi ne bo treba nikdar več igrati loterije. Ali pa, samo tako, za šalo.
In hvala, ker mi ni treba več skrbeti za dobrobit moje duše, saj nad mano bdi in me čuva nekih 363.214 angelov.
Naučil sem se tudi, da se moje molitve uslišijo le, če posredujem vaše e-maile najmanj sedmim ljudem in si zamislim željo v petih minutah od prejetja.
Coca-cole tudi ne pijem več, saj je tako močna, da odstrani straniščne madeže.
Ko grem po bencin, vedno vzamem koga s sabo, zaradi varnosti, saj se mi med natakanjem bencina lahko za hrbet prikrade serijski morilec.
Ne nakupujem več v velikih trgovskih centrih, ker bi me lahko kdo podtaknil drogo pri degustaciji hrane in me oropal.
Ne odgovarjam več na telefone, saj bi me lahko kdo prosil, naj pokličem neko telefonsko številko, potem pa bi dobil račun za pogovore z Jamajko, Ugando, Singapurom in Uzbekistanom.
Uporabljam samo svoje stranišče, drugih ne upam, saj se pod sedežem lahko skriva velik rjavi afriški pajek, katerega ugriz v zadnjico povzroči takojšnjo smrt.
Ne upam se niti pobrati 5 EUR, ki jih najdem ležati na tleh na parkingu, ker jih je tja verjetno postavil morilec s sekiro, ki se je skril pod avto in čaka, da me zgrabi za nogo.
Če tega maila ne posredujete vsaj 144.000-tim ljudem v naslednjih 10 minutah, se bo ogromen pelikan z akutnim primerom driske posral na vašo glavo in bolhe 12 kamel bodo naskočile vaš hrbet in povzročile zelo neugledno rast kocinaste grbe.
To vem zagotovo, ker se je to dejansko zgodilo vodovodarju bivše tašče sestrične mojega soseda, pa tudi na avstralski televiziji so prikazali, v oddaji Good Morning Australia.
Pa še to, mimogrede... ste vedeli, da je južnoameriški znanstvenik po dolgotrajni študiji ugotovil, da ljudje z nizkim inteligenčnim kvocientom, ki trpijo za pomanjkanjem seksa, vedno berejo maile tako, da držijo dlan na miški?
Nikar se ne trudite umikati roko z miške, je že prepozno.
Pride Franc na obisk k Antonu v bolnico. Ta leži ves razsut, na pol v komi.
Franc: "Ja, pa kaj ti je bilo?"
Anton: "Mah, ribe sem šel lovit..."
Gleda nekaj časa Franc prav nejeverno, pa komentira:
- "Pa kako si od lovljenja rib lahko tako razlomljen?"
- "Jah, veš, takole: na YouTube sem videl posnetek: da ribič ni z golimi rokami kopal po zemlji in nabiral gliste, je vzel dve žici, jih priklopil na baterijo, porinil žice v zemljo in - gliste pridejo ven same. Razumeš?"
- "Ja, dobro, gliste, razumem. Pa potem?"
- "Ko sem to videl, povežem ti dve žici na akumulator in vidim, kako je iz zemlje zmetalo krte."
- "Ja, dobro, krti. In od česa si tako razsut?"
- "Hja, ko sem videl krte, porinem v zemljo dve debeli zajli in ju vržem preko daljnovoda."
- "Ja, v redu, pa potem?"
- "Ma, je** jim mater, pride ven cela tretja izmena iz rudnika Velenje in me natreskajo kot podgano..."
Mujo je dobil hemeroide. Obišče zdravnika in specialista, pa vsi pravijo, da je potrebna operacija. Odloči se, da gre prej še k zdravilcu, ki zdravi s polaganjem rok. Ko se vrne, ga vprašajo, kako je bilo, in pove:
- "Moral sem sleči hlače in se nagniti naprej. Potem mi je dal levo roko na ramo, z desno pa mi je štoral po riti... ... Ne, desno roko mi je dal na ramo, z levo pa mi je štoral po riti... ... Ne, čakaj, pravzaprav mi je dal obe roki na rame... Ooo, pizda mu materina!!!"
Za vse tiste,ki niso razumeli tistega o rožicah,čebelicah in štorkljah (čeprav tudi sam še vedno ne razumem, kaj ima štorklja z čebelico in...), je tu vse lepo razloženo. Dobro pazite,tako je to torej!!!
ŽENSKO TELO je kot trostanovanjska hiša:
Spodaj stanujejo LUKNJEVI, ki imajo dva vhoda.
Na sredini so TREBUŠČKOVI.
In zgoraj so ZIZKOVI.
LUKNJEVI dobijo večkrat obisk - včasih pridejo LULČKOVI in včasih RDEČKOVI. Ko so na obisku RDEČKOVI, takrat LULČKOVI praviloma ne pridejo, ker se med seboj ne razumejo najbolje. Ko pa RDEČKOVI odidejo, pridejo LULČKOVI spet na obisk.
Enkrat so LULČKOVI ostali predolgo na obisku in so zato RDEČKOVI bili tako jezni, da niso hoteli več priti na obisk.
Kmalu zatem so TREBUŠČKOVI zgradili balkon, da ZIZKOVI niso mogli več videti dol k LUKNJEVIM in so zato vložili tožbo. Ta je trajala 9 mesecev in ZIZKOVI so dobili tožbo, tako da so morali potem TREBUŠČKOVI porušiti svoj balkon. Ko se je to zgodilo, je bil spet mir v hiši, LULČKOVI in RDEČKOVI so spet prihajali redno in izmenično na obisk. LULČKOVI so še vedno prihajali pogosteje kot RDEČKOVI, ker so se pri LUKNJEVIH odlično počutili, razen, če so LUKNJEVI pozabili prezračiti in počistiti stanovanje. Takrat so LULČKOVI ostali raje doma. Se pa je tudi že zgodilo,da so LULČKOVI že prišli do vrat LUKNJEVIH, a nikakor niso mogli vstopiti, ker zvonec ni delal, kot bi moral.
Kako je lepa takšna večstanovanjska hiša, ne?
Obstaja pa tudi 6-stanovanjska hiša hiša. Tu obiščejo LULČKOVI občasno tudi RITKOVE pri zadnjem vhodu in USTKOVE na podstrešju, še posebej takrat, ko so RDEČKOVI na obisku pri LUKNJEVIH. Na stranskih vhodih sem pozabil omeniti ROKČEVE, ki so zelo prijazna in ustvarjalna družina.
Najbolj je zanimivo, da to hišo vsako poletje znova na temno prepleskajo, pri LUKNJEVIH pa občasno tudi kosijo. Se pa včasih tudi zgodi, da so LUKNJEVI siti obiskov in nočejo odpreti vrat LULČKOVIM. Takrat LULČKOVI ostanejo doma in jezno pljuvajo po stanovanju. Je pa tudi potrebno omeniti JAJČKOVE, ki so LULČKOVI podnajemniki in so nerazdružljivi prijatelji. Za ROKČEVE iz stranskega vhoda pa velja, da zelo radi istočasno, ko so na obisku pri LUKNJEVIH, gredo pozdraviti še ZIZKOVE!
No,zdaj veste!!! Če ne, potem vam tudi jaz ne morem pomagati, ste torej hiša, ki ima LUKNJEVE,TREBUŠČKOVE, ZIZKOVE in ROKČEVE, ali pa samo LULČKOVE in ROKČEVE in obiskujete le prebivalce svoje hiše,vi pa ne greste nikamor in tudi nihče ne pride k vam na obisk!
Moje iskreno sožalje!
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Janez se je odločil, da gresta s prijateljem Franceljnom skupaj smučat. Po urah vožnje ju je zajel hud vihar in morala sta ustaviti pri bližnji kmetiji. Privlačno lastnico sta prosila, če lahko prenočita pri njej.
- "Vem, da je zunaj hudo neurje in to veliko hišo imam čisto zase, ampak pred kratkim sem ovdovela in ne bi rada, da sosedje govoričijo, če vaju sprejmem k sebi," je dejala gospa.
"Nič ne skrbite," je dejal Janez, "Vesela bova, če lahko prenočiva na skednju. Ob prvem svitu se bova odpravila dalje."
Gospa se je strinjala in odšla sta v skedenj. Zjutraj se je vreme zjasnilo, odpravila sta se dalje in preživela krasen vikend na smučanju. Kakih devet mesecev kasneje je Janez dobil pismo
od odvetnika. Precej časa je potreboval, da je ugotovil, da gre za odvetnika gospe, pri kateri sta prenočila, ko sta šla s Franceljnom smučat. Poklical ga je in vprasal:
- "Francelj, se spomniš tiste privlačne gospe izpred kakih devetih mesecev, ki nama je odstopila svoj skedenj?"
- "Ja, se," je odgovoril Francelj.
- "Si mogoče vstal sredi noči in jo obiskal?" je Janez dalje vprašal.
Malce v zadregi je Francelj priznal: "Hm, ja, pa sem res."
- "In si ji dal moje podatke namesto svojih?"
Franceljnu je bilo fejst nerodno, a je dejal: ''Ja. Glej, oprosti. Nič hudega nisem mislil. Zakaj sprašuješ?"
- "Hja, ženska je umrla in mi zapustila vse svoje premoženje."
(Pa si mislil, da se bo zgodba drugače končala, kaj? Daj no, saj vem, da si se nasmehnil. Obdrži ta nasmeh na obrazu ves dan.)
Povezava za deljenje
Deli na druge strani