Janez se je odlocil, da gresta s prijateljem Franceljnom skupaj
> smucat. Po urah voznje ju je zajel hud vihar in morala sta ustaviti pri
> bliznji kmetiji. Privlacno lastnico sta prosila, ce lahko prenocita pri
> njej.
> "Vem, da je zunaj hudo neurje in to veliko hiso imam cisto zase,
> ampak pred kratkim sem ovdovela in ne bi rada, da sosedje govoricijo, ce
> vaju sprejmem k sebi," je dejala gospa.
> "Nic ne skrbite," je dejal Janez, "Vesela bova, ce lahko prenociva na
> skednju. Ob prvem svitu se bova odpravila dalje." Gospa se je
> strinjala in odsla sta v skedenj. Zjutraj se je vreme zjasnilo,
> odpravila sta se dalje in prezivela
> krasen vikend na smucanju. Kakih devet mesecev kasneje je Janez dobil
> pismo
> od odvetnika. Precej casa je potreboval, da je ugotovil, da gre za
> odvetnika gospe, pri kateri sta prenocila, ko sta sla s Franceljnom
> smucat. Poklical ga je in vprasal: "Francelj, se spomnis tiste
> privlacne gospe izpred kakih devetih mesecev, ki nama je odstopila svoj
> skedenj?"
> "Ja, se," je odgovoril Francelj.
> "Si mogoce vstal sredi noci in jo obiskal?" je Janez dalje vprasal.
> Malce v zadregi je Francelj priznal: "Hm, ja, pa sem res."
> "In si ji dal moje podatke namesto svojih?"
> Franceljnu je bilo fejst nerodno, a je dejal: ''Ja. Glej, oprosti.
> Nic hudega nisem mislil. Zakaj sprasujes?"
> "Hja, zenska je umrla in mi zapustila vse svoje premozenje."
Mali Janezek si je stra?no ?elel 100 evrov. Vsak dan je prosil Boga, da mu
jih po?lje, ampak jih ni in ni dobil.
Pa se odlo?i, da mu bo poslal pismo. Ker na po?ti niso vedli kaj bi s
pismom, naslovljenim na Boga, so ga poslali vladi.
Jan?o je pismo ganilo in se odlo?i, da bo poslal 5 evrov, ker kaj bi
mali Janezek s toliko denarja.
In tako Janezek dobi 5 evrov; navdu?en nad odgovorom se odlo?i poslati
pismo zahvale: Dragi Bog!
Zahvaljujem se Ti, ker si mi poslal denar. Samo ne po?iljaj ve? preko
vlade, ker so lopovi pobrali 95 evrov.
Tvoj Janezek