Tito, Jovanka, Kardelj in Pepca so bili povabljeni h Carterjevim v Belo
hi?o na ve?erjo. Po aperitivu in klepetu v salonu jih je gostiteljica
povabila v jedilnico.
Tam pa - zlat pribor, zlati kro?niki... Niti sedeli ?e niso, ko je
Kardelj ?e sunil velik zlati kro?nik in ga skril pod srajco.
Ko je Jovanka to videla, je rekla Titu:"Jo?a, Kardelj je sunil zlati
kro?nik. Tudi jaz ho?em enega."
Tito se je za?el izgovarjati: "Poslu?aj, Jovanka, jaz si pa? ne morem
privo??iti, da bi na sprejemih kradel zlate kro?nike. Navsezadnje sem
vendarle najve?ji sin na?ih narodov in narodnosti ter ustanovitelj gibanja
neuvr??enih."
Jovanka pa je vztrajala in trmarila: "Ho?em zlati kro?nik, druga?e mi bo
Pepca s hvalisanjem po?rla ?ivce, ko se vrnemo v Jugo."
Tito razmi?lja, kaj bi. Treba bo ukrasti kro?nik in pika. Vstane,
prosi prisotne za trenutek pozornosti in za?ne: "Cenjeni prijatelji,
morda ne veste, da sem bil neko?, preden sem postal revolucionar in vodja
komunistov, ?arodej."
Prisotni ga presene?eno gledajo, Tito pa nadaljuje: "Prikazal vam bom
enega svojih priljubljenih trikov."
Vzame z mize zlat kro?nik in ga lahkotno spravi pod srajco. V jedilnici
zavlada ti?ina, Tito si pa mirno zapenja srajco in nadaljuje: "Zdaj pa,
prosim, uganite, kje je kro?nik."
Vsi poka?ejo s prstom nanj, Tito pa smehljaje re?e: "Ne, pri Kardelju
je!"