A kdo tukaj zna povedat ali klima vleče večjo amperažo v klima načinu ali razvlaževanju?
Vprašanje je za prikolico in kraje kjer človeška elektro noga še ni stopila in se govori še o 6A varovalkah
Dela b.p. dokler ne pečeš čevapov na električnem žaru ha ha ha. Seveda je žar prepožrešen ampak čist iz firbca me zanima.
Sva na poti v alpe, kjer klima ne bo potrebna, je pa danes v Aleksandriji nujno potrebna. Ker je ob 21:00 še vedno 33 in vlažno, predvsem pa zaradi komarjev ....pi.. kaj je to letos. Ni klopov, je pa tale luftwafe
V "klima" načinu hladi toliko, da zrak ohladi na želeno temperaturo. Če je temperatura zraka sobe 21 stopinj in nastaviš 21 stopinj, ne rabi hladiti (potrebna moč nekaj 10 W le za vrtenje ventilatorja). Če pri isti temperaturi zraka nastaviš na klimi 17 stopinj hladi toliko, da zrak sobe ohladi na 17 stopinj, v nadaljevanju pa vzdržuje 17 stopinj. (najprej dela na polno - z max nazivno močjo, potem po potrebi, da se vzdržuje temperatura 17 stopinj - odvisno od velikosti sobe in toplote, ki od zunaj preko sten, stropa, tal in oken prehaja v sobo).
V načinu "razvlaževanje" klime ne zanima ciljna temperatura zraka, ampak obstoječa temperatura in temperatura hladilnih reber, ki mora biti dovolj nizka, da na njih kondenzira vlaga (shladiti se morajo na temperaturo rosišča). Po spodnji tabeli je pri 21 stopinjah zraka in neko običajno poletno relativno vlažnostjo 60% dovolj že temperatura reber 12,9 stopinj.
Predvidevam, da se pri razvlaževanju v večini primerov porabi manj energije kot pri intenzivnem hlajenju. Je pa tako kot je rekel skritikrt - tudi hlajenje večino časa tudi razvlažuje.
Še po kmečko: če je soba pri razvlaževanju manj hladna kot pri hlajenju, potem je klima porabila pri razvlaževanju manj energije (moči, amperaže) in obratno.
Trije moški so v Dubaju pretentali zlatarja in mu ukradli redek rožnati diamant, vreden 25 milijonov dolarjev (21,4 milijona evrov). Dubajska policija je v osmih urah od prejema prijave identificirala in izsledila...
V nekaj minutah so ustanovili specializirano delovno skupino, v osmih urah identificirali in izsledili osumljence.
Če bi imeli tudi mi toliko nafte, bi bilo tudi možno - kdo ne bi znal z ogromno denarja najeti najboljših strokovnjakov?
Če se bom nekoč spravil, bom najprej kupil nove kondenzatorje in prelotal - brez merjenja.
In inštrument za 13€ zelo verjetno ne bo izmeril nič posebej koristnega. Žal. (sam sem meril na nekaj 10.000 € dragem Siemens inštrumentu na fakulteti za elektrotehniko ... kapacitivnosti so se kar spreminjale v odvisnosti od frekvence in temperature ... ušesa na srečo tega ne zaznajo).
Projekt merjenja elementov kretnice sem dal skozi pred 14-timi leti. Najti je treba pravo shemo vezave, odlotat kretnico, na eni strani odlotat vse elemente kretnice (razklenit). Meril sem na Siemens mašini elektro faksa, veliki za pol Mazde 2, resno. Ker merjenje sploh kapacitivnosti, ni tako enostavna stvar - kapacitivnost in ohmska upornost (v realnosti jo ima vsak kondenzator) se s frekvenco spreminjata.
Tega se ne grem več - če je ušesom je OK. Tudi serviser zvočnikov je dejal, da je velika verjetnost, da je še vse OK. In elementi so ves čas na sobni temperaturi - se kondenzatorji ne segrevajo kot na primer v ojačevalcu - uničuje pa jih vročina.
Sicer pa, manj elementov na kretnici, manj verjetnosti za težave in zvočniki imajo boljši izkoristek (zakaj bi energijo izhoda ojačevalca kuril na uporih?).
Projekt merjenja kretnice na 20 let starih Kef Reference 102/2:
Sedanji 30 let stari Kef Q70 (izgleda, da sem bil prvi, ki jih je odprl od tovarne naprej).
Glede Gorenja pa, pred mesecem se nam je pokvarila pol leta stara pečica ... 10 dni čakal servis. Sredi peke jev šel motorček za zaklepanje, čeprav zaklepanja nikoli nismo uporabili ... pečica je potem do servisa kazala, da se ohlaja, zaslon na dotik pa je bil neuporaben ... (vmes sem jo v omarici prevezal na svojo varovalko, da sem jo izklopil in da ni ves čas svetila luč in zaslon) .
Zadnjič na Bolhi zagledam zanimiv oglas - v Ljubljani se prodajajo 30 let stari Kefi Q70 še "Made in England" za 80€. Se zmenim, sabo prinesem nek mini receiver (prodajalec ni imel ojačevalca), na izgled odlično ohranjeni, malo sprobam, malo čudno igrajo , se zmenim za 50 € in odnesem.
Doma ugotovim, da na ONKYO stereo receiver TX-8050 igrajo zamolklo - ugotovim, da 3 zvočniki (oba visokotonca, 1 bas) ne igrajo oz igrajo čudno. Odlotam enote in jih odnesem v popravilo na servis zvočnikov in dobim zagotovilo "bo popravljeno do tega petka" ... na koncu je bilo popravljeno do petka tretjega tedna. Ampak OK - samo da so popravljeni.
Kljub popravilu še vedno nisem bil zadovoljen z zvokom (prejšnji 20 let stari KEF zvočniki Q5 so igrali lepše). Začnem razmišljati o novejšem stereo receiverju, gledam Denon, Yamaho in na koncu najdem naslednika obstoječega - ONKYO TX-8470, v trgovini v Ljubljani še 10% ceneje (603 €) kot na Idealo.de (najceneje 666 €). Zakaj bi se matral na novo logiko, če pa ONKYO že dobro poznam.
In potem nisem mogel verjet - zvočniki so z njim resnično zaigrali, so se ujeli. Zvočnikom sem še odvil originalen podstavek in jih namesto podstavka le spredaj podložil z kvadratno leseno palico - z izkušnjami sem ugotovil, da taka pozicija izboljša zvočno sliko (predvidevam, da zaradi manj vzporednosti s stenami oz. odboji se bolj razdrobijo).
Me je pa presenetilo, da je novejši receiver, na izgled praktično enak, v nekaterih pogledih korak nazaj. Na novejšem mi nekaterih mp3-jev ne predvaja (zašteka ... rešujem z ONKYO podporo), poleg tega nima več možnosti vnosa URL internetnega radia (se ga ne da "zapeči" na receiver kot pri prejšnjem), ... itd. V mnogočem pa je posodobljen (boljši DAC, drug koncept ojačevalca - se bistveno manj greje, bolj svetel zvok - na srečo se ta lastnost fino kompenzira s "temnimi" zvočniki, 8K HDMI, WI_FI, razne napredne možnosti povezav s telefoni, ...).
In najbolj važno - ženi so zvočniki Q70 bolj všeč - ker so črne barve. 😀
Ne zanikam globalnih vremenskih sprememb, ker te spremembe so stalnica v zgodovini obstoja zemlje, dvomim pa v to, da je za vse človek kriv in, da naravni cikli ne pomenijo nič, kot nas prepričujejo. To je sindrom dobesedno boga, kjer nekateri mislijo, da smo za vse odgovorni ljudje. Za nekaj smo, za vse pa sigurno ne. Že samo dokumentirana zgodovina nam pove, da so obstajala topla in hladna obdobja samo v zadnjih 2000 letih. Recimo toplo obdobje je bilo antično, pa potem srednjeveško toplo obdobje. Vmes pa hladno obdobje kot recimo v 19 stoletju, ki so ga celo imenovli mala ledena doba. To obdobj je odlično saj se mu reče predindustrijska doba in seveda je do danes razlika v dvigu temperature tako vidna, ker je bila takrat temperatura podpovprečna.
Ne vem kaj ti bereš Boss, ampak jaz novic ne dojemam-razumem enako ... Razumeva pa verjetno, da Mazda zadnje čase razvija-proizvaja predvsem SUV, ker tako želi večina kupcev in da komercialni novinarji pišejo predvsem tisto, kar radi beremo - udarne, poenostavljene novice.
In človek, tukaj vidim da se strinjava, ima nek vpliv tudi na podnebje. Vsak razume, če ima človek telesno temperaturo namesto 37 stopinj 38 stopinj, je bolan, težko normalno funkcionira, delovanje telesa je ogroženo. Ne razumemo pa, kaj 1 stopinja spremembe pomeni za planet Zemlja. Kaj pomeni, če svojo pot-hitrost malenkost spremenijo oceanski morski tokovi, ki prenašajo ogromne količine energije (toplote) z enega konca planeta na drugega. Da se ravnotežja, ki so se na Zemlji vzpostavljala na tisoče let, zjajcajo.
So sedanji izredni vremenski pojavi naravni ali povzročeni s strani človeške dejavnosti? Po mojem rezultat obojega, nekaj prispeva narava (sončna dejavnost, ustaljeni naravni cikli), nekaj človek (z emisijami CO2, prašnih delcev, drugih plinov, sečnjo, pozidavo, ....). Ni pa to enostavno ugotoviti in je prezapleteno, da bi razumeli Facebook doktorji, brez dobrega naravoslovnega znanja.
Vlečejo nas za nos. Se spomnim, ko sem bi še mulc so bla poletja, ko je bilo ponoči tud 24 stopinj in to več dni zapored. Enostavno nisem mogel spat v bajti pa sem lepo na terasi si zrihtal ležalno posteljo in ob rahlem vetrcu se je dalo zdržat do jutra.
Takrat še sploh niso imeli izraza za tropske noči in ta ideja se jim je pripeljala pred kakim desetletjem in pol. Zdaj pa že samo če je 20°C ponoč je cela norišnica in ni medija, ki ne bi poudarjal, da smo imeli ponoči tropsko noč. Vsaka novica o vremenu mora bit razložena kot, da smo na robu katastrofe. Za bruhat.
Ko sva bila še mulca, 50 let nazaj, to pomeni v 70-ih letih, so bili računalniki redki in v primerjavi z današnjimi mnogo mnogo slabših zmogljivosti. Napovedovanje vremena temelji na matematično-fizikalnih modelih, numeričnih izračunih enačb, ki se jih lahko izvaja le na super računalnikih in gosto izmerjenih referenčnih podatkih (temperatura, tlak, vlažnost, ...). Izračuni držijo, če so vhodni podatki dobri. Ker pa niso dobri, čeprav so 1.000.000 boljši kot pred 50-imi leti (meritev v vsakem m3 atmosfere ni, je pa mogoče na vsakih 10 km3), tudi rezultati (napovedovanje vremenske prihodnosti) niso 100% zanesljivi, ampak so 99% zanesljivi za naslednjo uro, 90% zanesljivi za naslednji dan, 70 % zanesljivi za naslednje 3 dni ... Spet gre za verjetnost dobrega rezultata, kot je bilo pri učinkovanju cepiv. Če človek ni naravoslovec, verjetno težje razume, kaj v praksi pomeni verjetnost ...
Po mojem ima kapitalizem dolgoročno uničujoč učinek - ni vzdržen. Tega, da udobno živim na račun životarjenja bodočih generacij, ne morem zagovarjat. Je egoistično, neodgovorno, negospodarno, nemoralno, ....
To da kapitalizem koristi samo "onim" (kar še zdaj ne vem kdo so 😁) ni res. Koristil je in še vedno koristi tudi nam, samo radi se primerjamo (delamo revne) z bolj bogatimi, ne pa revnejšimi, ki jih je bistveno več kot bolj bogatih od nas - govorim o povprečnem slovenskem državljanu. In razne pogrutavščine (emisijski kuponi, itd) niso samo slabe, ker nas silijo v razvoj, ta pa za sabo potegne nove zaposlitve, ki jih ljudje potrebjemo, da preživimo.
Enega mojstra (bagerista) poslal v 3 Pisane Marjetice, stalno neko dogovarjanje, pa da se slišiva v torek, pa da se slišiva v četrtek, pa dajva se slišat v ponedeljek in kasneje se na ta njegov PONEDELJEK niti ne odziva več na telefonske klice in sms-je. Mah res fuk adio pamet, a je tok težko rečt; ne utegnem, ne želim, nočem, ne bom ... ?
Se bojim, da to postaja pri obrtnikih vsakdanja realnost. Ne da se zmeniš in čakaš realizacijo, ampak te prestavlja v smislu "drug teden proti koncu tedna me pokliči". Zakaj bi ga klical 5 x, če sva se že zmenila? Žal tudi na pooblaščenih Mazdinih servisih ...
Tale ima enak sistem (prvi 2 sliki iz videa), samo je brez napeljav klima cevi, ki rokam še dodatno otežuje dostop ... Sicer pa ven gre (zasuk v levo), nazaj pa je ne znam - ne morem privit/zataknit s prsti ... s tem da so moja ležišča žarnice še brez peresa, da bi ga lahko prijel in lažje zasukal (zadnja slika) ...
Ja @NevLado hvala, ... v življenju sem zamenjal že kar nekaj avtov. Če se omejim na Mazdo - zame zelo posrečena modela sta Mazda 3 G120 (165) ali G122 (150) in Mazda 6 G192 ali G194. Mazdo 2.2 dizel sem kupil prvič in zadnjič leta 2020. Preveč velika verjetnost, da gre kaj narobe.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano (urejeno)
V "klima" načinu hladi toliko, da zrak ohladi na želeno temperaturo. Če je temperatura zraka sobe 21 stopinj in nastaviš 21 stopinj, ne rabi hladiti (potrebna moč nekaj 10 W le za vrtenje ventilatorja). Če pri isti temperaturi zraka nastaviš na klimi 17 stopinj hladi toliko, da zrak sobe ohladi na 17 stopinj, v nadaljevanju pa vzdržuje 17 stopinj. (najprej dela na polno - z max nazivno močjo, potem po potrebi, da se vzdržuje temperatura 17 stopinj - odvisno od velikosti sobe in toplote, ki od zunaj preko sten, stropa, tal in oken prehaja v sobo).
V načinu "razvlaževanje" klime ne zanima ciljna temperatura zraka, ampak obstoječa temperatura in temperatura hladilnih reber, ki mora biti dovolj nizka, da na njih kondenzira vlaga (shladiti se morajo na temperaturo rosišča). Po spodnji tabeli je pri 21 stopinjah zraka in neko običajno poletno relativno vlažnostjo 60% dovolj že temperatura reber 12,9 stopinj.
Predvidevam, da se pri razvlaževanju v večini primerov porabi manj energije kot pri intenzivnem hlajenju. Je pa tako kot je rekel skritikrt - tudi hlajenje večino časa tudi razvlažuje.
Še po kmečko: če je soba pri razvlaževanju manj hladna kot pri hlajenju, potem je klima porabila pri razvlaževanju manj energije (moči, amperaže) in obratno.
Povezava za deljenje
Deli na druge strani