MOŠKI je kot DOS:
Grd, okoren, a zanesljiv. Vsak ukaz izvrši hitro, predvidljivo in po navadi brez napak. Ni večopravilen, kar pomeni, da ko mu naložiš eno delo, ni dojemljiv za neko drugo, razen če prvo prekine.
ŽENSKA je kot WINDOWS:
Lepa in načičkana. Večopravilna: 1000 del lahko dela hkrati, a za nobeno, vse do konca, nisi prepričan, kako jo bo naredila. Stalno si v pričakovanju, da te bo pustila na cedilu ravno, ko jo najbolj
potrebuješ. Več časa kot je "vklopljena", bolj ti polni "spomin". Ničkolikokrat si že rekel, da jo boš nekam poslal, a brez nje ne moreš. V družbi vsi pričakujejo da jo imaš, in če je nimaš, kar nekako nisi kompatibilen.
PEDER je kot LINUX:
Rad bi bil lep in večopravilen kot Windowsi in zanesljiv kot DOS, v resnici pa ni ne eno ne drugo. Ker verjame v svobodno družbo, se zastonj ponuja vsakemu, ki ga le vzame. Vsi se sprašujejo, če ni mogoče to najboljša izbira; a ene je strah, drugi ne bi bili radi nekompatibilni v družbi, tretji celo poskušajo, pa vidijo da ni za njih. Nekateri pa so nad njim navdušeni, in nikoli več ne bi prešli na
Windows. So tudi taki, ki uporabljajo malo Linux malo Windows. Zagretim Windows uporabnikom, pa gre, ob misli na Linux, kar na bruhanje...
Potem je pa tu še MacOS. MACOS je pa BOG:
V svojem bistvu je popolen. In če se ti zdi, da je kaj narobe naredil, je napaka samo v tvojih očeh. Njegova akcija je v dani situaciji najboljša...
dne 17.1.2005 so me možje postave ustavili na cesti med Ljubljano in Mariborom. Po 1624. členu 489. odstavek, so mi podali kazen za prekrsek: Pogovor po mobitelu. Na vas se obračam, da še vi razsodite o primeru, ki je sledeč:
Peljal sem se po cesti 100 km/h, kjer je omejitev 50 km/h. Pol pa en zafukan starček pelje 40 km/h. Zapeljem čez dvojno črto in ga začnem prehitevat. Ko sem ga začel prehitevat sem videl, da je pred mano cela kolona. Po kakšnih 600 metrih mi nasproti pripelje tovornjak. Da sem preprečil nesrečo, sem izsilil audija A8 in se vrinil nazaj v kolono. To sem storil tako hitro, da nisem videl psa
ob cesti, katerega sem žal povozil in povzročil verižno trčenje za mano.
Sedaj pa vas sprašujem, kako bi lahko pri vsej tej zmedi v roki držal še pof**an mobitel?
Tip sreča svojo bivšo.
- "Veš, včeraj sem bil z drugo, še vedno pa sem mislil nate."
- "Zakaj? Me pogrešaš?"
- "To ne. Ampak pomaga, da mi prehitro ne pride..."
Osemdesetletni pacient se je oglasil pri svojem zdravniku in se pohvalil, da se bo čez nekaj dni ponovno poročil.
- "Koliko pa je stara nevesta?"
- "Dvajset let!"
- "O, Bog! Moram vas opozoriti, da je lahko vsaka aktivnost v postelji smrtno nevarna!"
- "No, ja, če bo umrla, bo pač umrla..."
Zdravnika so poklicali sredi noči. Obiskal je pacienta na domu, ga pregledal in vprašal:
- "Ste že napisali oporoko?"
- "Ne, gospod doktor! Je tako slabo z menoj?"
- "Pokličite notarja in vse svoje sorodnike!"
- "Torej je z menoj konec?" je zastokal pacient.
- "To ne, toda nočem biti edini, ki je sredi noči vstal brez pravega vzroka..."
- "Doktor, mislim da sem alergičen na usnje!"
- "Po čem pa to sklepate?"
- "Vedno kadar se zjutraj zbudim in imam še vedno obute čevlje, me boli glava..."
Na slovenski meji carinik zaustavi bosanca.
Carinik: Dober dan, mate kaj za prijavit?
Bosanec:
- "Nimam ničesar razen nekega računalnika."
- "Kakšen računalnik?"
- "Pa računalnik kot računalnik."
- "Dajte, gospod, vi ta računalnik meni pokazat."
On odpre prtljažnik in noter brzostrelka!
- "Kakšen računalnik pa je to?"
- "Ma, s sosedom moram uredit neke stare račune..."
Nadzorni svet meni, da ima podjetje premajhen dobiček. Zato nastavi novega direktorja, brezobzirnega japija, ki ve, kaj je treba storiti. Načrt je jasen: odpustiti vse tiste, ki premalo delajo. Novi šef se napoti na promenado po pisarnah. V prvi sobi naleti na desetine zaposlenih. Zapiči se v enega, ki se nezainteresirano naslanja na steno, videti je, kot da se naslanja že od nekdaj. Direktor se mu približa, ga ostro pogleda in sikajoče vpraša:
- "Ej ti, koliko zaslužiš na mesec?"
Tip mu neprizadeto odvrne:
- "1200€. Zakaj sprašuješ?"
Šef seže po denarnici in iz nje izvleče 1200€, jih zatlači v tipovo roko in njemu ter vsej sobi oznani:
- "Evo ti mesečna plača, zdaj pa izgini in se več nikoli ne prikaži!"
Tip odkoraka, direktor si ponosno popravi kravato, se razgleda po zaposlenih in z zadovoljnim nasmeškom reče:
- "Mi lahko kdo pove, kaj je ta lenuh sploh počel tukaj?"
Tišino prekine glas:
- "Tukaj nič, le od časa do časa prinese kakšno pico..."
Po mirni predmestni ulici je v cikcaku prihajal rahlo opit moški. Ko si je hotel prižgati cigareto, si je prvo prižgal na tisti strani, kjer je filter, pri prižiganju druge pa mu je padel na tla vžigalnik, pobiranje pa mu je povzročilo kar nekaj težav. Mimo je prišel policaj, očitno na nočnem obhodu, pobral vžigalnik, ga dal možaku in mu dejal:
- "Malo ga imate pod kapo, kajne? Pojdite lepo domov!"
- "Prav." je dejal možak in šla sta vsak v svojo stran. Kakšne pol ure kasneje je v eni sosednjih ulic policaj spet srečal istega možaka, le da je bil ta zdaj v precej slabšem stanju, kot ob prvem srečanju. Bil je povaljan, iz nosu mu je tekla kri, robec s katerim si jo je ustavljal, je bil že čisto rdeč, suknjič in srajco je imel že precej popacano...
- "Midva sva se pa že srečala," je dejal policaj.
- "Sva."
- "Ali ste padli?"
- "Tudi."
- "Že prej sem vam rekel in še enkrat vam ponavljam: pojdite lepo domov, tako bo najbolje za vas."
- "Prav. Ampak..."
- "Nič ampak! Ali veste kje ste doma, boste našli?"
- "Seveda."
- "No, pojdite domov."
Razšla sta se, spet sta krenila vsak svojo pot, vendar pa sta se čez čas srečala tretjič. Zdaj je bilo z možakom že zelo hudo: na čelu je imel veliko buško, pod očesom sled udarca, po rokah je bil popraskan, kravato je imel napol odtrgano, hlače na kolenih raztrgane...
- "Človek božji, kakšni pa ste?" je vzkliknil policaj. Možak je le nekaj zamrmral in zamahnil z roko ter hotel mimo, a ga je policaj ustavil: "Domov pojdite, slišite, domov!"
Doslej mirni človek je ob tem ukazu pobesnel:
- "Zdaj vas imam pa dovolj! Že dvakrat ste me poslali domov in pošiljate me še tretjič! Dvakrat sem vas ubogal, zdaj vas ne bom več! Ali mislite, da me še ni zadosti stolkla?"
Pride mož nekega dne domov, ves vesel in pravi ženi:
- "Žena, žena, na lotu sem zadel! Spakiraj!"
- "Za kam pa? Za na morje ali za v hribe?"
- "Kamor hočeš, samo spelji se..."
1. Dvignite pokrov od školjke in vlijte pol skodelice šampona za živali.
2. Vzemite mačko v naročje in jo božajte, medtem, ko se počasi pomikate proti kopalnici.
3. V primernem trenutku vrzite mačko v školjko in zaprite pokrov. Po potrebi stopite na pokrov od školjke.
4. Mačka bo sedaj samodejno pričela s čistilnim postopkom in ustvarila primerno količino pene. Naj vas glasovi iz školjke ne motijo.
5. Sedaj večkrat potegnite vodo, da sprožite "Power-Wash" postopek, kateremu bo sledilo splakovanje.
6. V kolikor stojite na pokrovu od školjke, prosite nekoga, da odpre izhodna vrata. Prepričajte se, da se med školjko in vrati nihče ne nahaja.
7. Iz varne razdalje, po možnosti od zadaj, odprite pokrov od školjke. Zaradi izredne hitrosti se bo kožuh mačke takoj posušil.
8. Školjka in mačka sta sterilno čista in higiensko neoporečna...
To sporočilo je sponzoriralo Društvo za zaščito WC račk
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Zakaj se ženske po petinštiridesetem letu starosti ne igrajo skrivalnic?
Ker jih nihče ne bi več iskal...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani