Sm kmet an s hribu doma, pej ne zastopm lih tanartabl...
Saj s to ugotovitvijo se kar strinjam (kopirano s Facebook strani stranke Levica😞
Res je, kar so napisali: ni socialna pomoč previsoka, ampak so plače prenizke. Samo... Medtem ko Levica naenkrat čudežno opaža, da so plače prenizke, več kot očitno pozablja, da je prav sama tista, ki je skupaj s koalicijskimi partnerji poskrbela za ukinitev znižanja dohodnine in usklajevanje davčne olajšave z inflacijo. Pa če me spomin ne vara, bo drugo leto še nek prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Na Gospodarski zbornici sem zasledil, da od povprečne plače ostane posamezniku v Sloveniji le dobra polovica (56,7 odstotka) celotne plače, medtem ko je ta delež na nivoju povprečja OECD bistveno višji (65,2 odstotka). In ko mi začnejo razlagati o socialni državi, me pa kar srat nažene in se popolnoma strinjam s podjetnikom Vasjo Bočko:
"Povprečna mesečna bruto plača v juniju 2024 je v Sloveniji znašala 2.366,79 EUR. Predpostavimo, da ta oseba s povprečno plačo živi in dela v Ljubljani, ima dva otroka in dobiva poleg plače še najvišje možno nadomestilo za malico (6,94 EUR / dan) in prevoza na delo v višini 37 EUR - oboje neobdavčeno. Stroški zaposlenega znašajo 2.747,84 EUR bruto bruto + prevoz in malica cca 185 EUR. Skupaj 2.932,84 EUR. Ob upoštevanju davčne olajšave za 2 otroka, dobi na račun 1.826,76 EUR. Na Švedskem je povprečna mesečna bruto plača cca. 3.965 EUR.
Predpostavimo, da oseba živi v Stockholmu. Delodajalca takšna plača stane bruto bruto 5.172 EUR. Zaposleni na račun dobi 3.089 EUR. Ker ima dva otroka, mu država vsak mesec na račun izplača še 2x 110 EUR. Skupaj vsak mesec torej dobi 3.309 EUR. V Ljubljani država od te povprečne plače vzame 37,71% (1.106,08 EUR od 2.932,84 EUR), na Švedskem od povprečne plače 36,02% (1.863 EUR od 5.172 EUR, če upoštevamo, da dobi še 220 EUR od države nazaj zaradi otrok). Torej smo že ugotovili, da je povprečna slovenska plača v najboljšem primeru z davki in prispevki obremenjena enako kot švedska.
Ampak tu se stvari ne končajo. Na Švedskem je vrtec, ne glede na višino prihodka ali število otrok, zastonj. Za vse otroke. V Sloveniji družina z dvema povprečnima dohodkoma in dvema otrokoma na mesec za vrtec plača 250-350 EUR.
Na Švedskem so avtoceste plačane iz državnega proračuna, pri nas je potrebno poleg vseh davkov in prispevkov, za katere smo že ugotovili, da so enaki ali višji kot na Švedskem, plačati še letno vinjeto v višini 117,5 EUR.
Na Švedskem je, enako kot v Sloveniji, študij "brezplačen". S to razliko, da Švedska ima 5 univerz med top 200 najboljših univerz na svetu. Najboljša slovenska univerza - Univerza v Ljubljani - je na isti lestvici na 497 mestu.
Če ti švedske univerze niso všeč, Švedska vsakemu rezidentu nudi ugodne kredite, da si lahko plačajo študij v tujini.
Point vsega tega je sledeč: "Socialna država" v Sloveniji je navaden nateg, s katerim financiramo:
- razbohoten javni sektor, kjer cca 50% ljudi ne dela nič in praviloma za to dobiva višje plače od druge polovice javnega sektorja, ki dejansko mora kaj delati,
- NVOje,
- korupcijo.
Z eno besedo: financiramo rentništvo. Moja osnovna težava ni, da imamo "socialno državo" in posledično visoke davke in prispevke ter visoko javno porabo. Moja težava je, da ko se začnemo primerjati s Švedsko, ki nam je vzor socialne države, ugotovimo, da za to "socialno državo" v primerjavi s Švedi ničesar ne dobimo."
Najbrž se res ne bi, ker zdaj ni kaj bistveno drugače. Radon, ki je ravno tako radioaktivni element, s premogom skopljejo na plano, premog skurijo, pepel z radonom pa odlagajo na deponijo in so tiho o radioaktivnosti...
Poleg tega pri Černobilu ni bila problem elektrarna ampak ekipa, ki je delala z elektrarno oz. ena oseba (namestnik glavnega inžinirja Anatolij Djatlov), ki je zaukazal, da so z reaktorjem počeli to, kar je proizvajalec reaktorja napisal, da se ne počne. V ekipi pa je bil glavni operater nek mlad inžinir, ki si Djatlovu ni upal upret. Ko je bilo vodji izmene enkrat dovolj, je sicer želel ustaviti reaktor, ampak je bilo že prepozno.
Pomemben podatek je tudi, da so operaterji zavestno kršili predpisane obratovalne postopke in izklopili varovalni sistem, ki bi sicer samodejno ugasnil reaktor, kar je bilo po tehničnih navodilih elektrarne prepovedano - ampak, kot omenjeno, je Djatlov kot nadrejeni to zahteval in niso se mu uprli. Tisti, malo starejši, pa dobro vemo, kaj se ti je lahko zgodilo, če si se v komunizmu kaj upiral...
Ko se že pogovarjamo o jedrskih elektrarnah, tista v Krškem ima razsodnejše operaterje, pa od leta 1983 dela brez težav. In ni najstarejša. Na umetnem otoku na reki Aar v Švici, čisto blizu nemške meje, stoji jedrska elektrarna Beznau. Sestavljata jo dva reaktorja z močjo 365 megavatov. Elektrarna je praznovala 50. rojstni dan z delujočima reaktorjema...
Na Finskem imajo pa eno, ki bo očitno v uporabi 70 let...
Pri vseh teh napovedanih milijardnih izgubah bi bilo za razmislit, da bi termoelektrarno Šoštanj predelali v jedrsko elektrarno Šoštanj. Saj ni tako veliko za predelat, samo vir toplote, se pravi "kurišče", bi moralo bit novo. Pa se znebijo nakupa premoga in CO2 kuponov (ki so dražji od premoga). Slovenija pa dobi nazaj zanesljiv vir elektrike...
Meteorološka napoved za prihodnje dni napoveduje oblačno vreme in peklenski mraz, ki bo povzročil, da bo še veter zmrznil. Sončnih dni pa še ni prav hitro na vidiku - ker ne bo vetra, ki bi spihal oblake...
Očitno bomo dobili brošuro, kjer nam bodo vse podrobno razložili. Me zanima, koliko bo pisalo o TEŠ6? Upam samo, da ne bo avtor brošure Arčon, ker potem več kot dve vrstici ne bomo strpeli prebrat...
S 1. oktobrom naj bi se po več preložitvah le začel uporabljati nov sistem obračuna omrežnine za električno energijo. Pristojni so na posvetu na to temo zagotovili, da so na korak pripravljeni, za čim boljšo obveščenost...
Kot da bi ti tvojo neekološko BT-jevko odpeljal na odpad in začel najemati električni avto.
Da bi se ti roka posušila, ko take Bogokletne stavke pišeš!
Kako lahko trdiš, da je moja BTjka neekološka? Moja BTjka in jaz se pa toliko z ekologijo ukvarjava, kot noben drugi!
Ekologija je namreč znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem. In midva z BTjko proučujeva porazdelitev in bogastvo kurjave (ki jo bomo pozimi kurili), odnose med živimi bitji (med tistimi živimi bitji, ki bodo šla jeseni v skrinjo in med tistimi živimi bitji, ki jih bodo v skrinjo spravila) ter odnose med živim in neživim okoljem (proučujem poškodbe, ki jih na neživi BTjki pustijo žive leske in maline). In potem ti meni, da je BTjka neekološka...
Z elektroenergetskega sistemskega vidika zanesljivosti dobave električne energije in slovenske samozadostnosti je TEŠ 6 super elektrarna, neprimerno boljša kot vse sončne skupaj, tudi če jih inštaliramo še 10x ali 100x toliko, kot jih imamo sedaj.
... ... ... ... ...
Dojel si.
Zdaj morajo to dojeti še tisti, ki nam krojijo življenje in vsiljujejo raznorazne nemogoče prehode...
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Sm kmet an s hribu doma, pej ne zastopm lih tanartabl...
Saj s to ugotovitvijo se kar strinjam (kopirano s Facebook strani stranke Levica😞
Res je, kar so napisali: ni socialna pomoč previsoka, ampak so plače prenizke. Samo... Medtem ko Levica naenkrat čudežno opaža, da so plače prenizke, več kot očitno pozablja, da je prav sama tista, ki je skupaj s koalicijskimi partnerji poskrbela za ukinitev znižanja dohodnine in usklajevanje davčne olajšave z inflacijo. Pa če me spomin ne vara, bo drugo leto še nek prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Na Gospodarski zbornici sem zasledil, da od povprečne plače ostane posamezniku v Sloveniji le dobra polovica (56,7 odstotka) celotne plače, medtem ko je ta delež na nivoju povprečja OECD bistveno višji (65,2 odstotka). In ko mi začnejo razlagati o socialni državi, me pa kar srat nažene in se popolnoma strinjam s podjetnikom Vasjo Bočko:
"Povprečna mesečna bruto plača v juniju 2024 je v Sloveniji znašala 2.366,79 EUR. Predpostavimo, da ta oseba s povprečno plačo živi in dela v Ljubljani, ima dva otroka in dobiva poleg plače še najvišje možno nadomestilo za malico (6,94 EUR / dan) in prevoza na delo v višini 37 EUR - oboje neobdavčeno. Stroški zaposlenega znašajo 2.747,84 EUR bruto bruto + prevoz in malica cca 185 EUR. Skupaj 2.932,84 EUR. Ob upoštevanju davčne olajšave za 2 otroka, dobi na račun 1.826,76 EUR. Na Švedskem je povprečna mesečna bruto plača cca. 3.965 EUR.
Predpostavimo, da oseba živi v Stockholmu. Delodajalca takšna plača stane bruto bruto 5.172 EUR. Zaposleni na račun dobi 3.089 EUR. Ker ima dva otroka, mu država vsak mesec na račun izplača še 2x 110 EUR. Skupaj vsak mesec torej dobi 3.309 EUR. V Ljubljani država od te povprečne plače vzame 37,71% (1.106,08 EUR od 2.932,84 EUR), na Švedskem od povprečne plače 36,02% (1.863 EUR od 5.172 EUR, če upoštevamo, da dobi še 220 EUR od države nazaj zaradi otrok). Torej smo že ugotovili, da je povprečna slovenska plača v najboljšem primeru z davki in prispevki obremenjena enako kot švedska.
Ampak tu se stvari ne končajo. Na Švedskem je vrtec, ne glede na višino prihodka ali število otrok, zastonj. Za vse otroke. V Sloveniji družina z dvema povprečnima dohodkoma in dvema otrokoma na mesec za vrtec plača 250-350 EUR.
Na Švedskem so avtoceste plačane iz državnega proračuna, pri nas je potrebno poleg vseh davkov in prispevkov, za katere smo že ugotovili, da so enaki ali višji kot na Švedskem, plačati še letno vinjeto v višini 117,5 EUR.
Na Švedskem je, enako kot v Sloveniji, študij "brezplačen". S to razliko, da Švedska ima 5 univerz med top 200 najboljših univerz na svetu. Najboljša slovenska univerza - Univerza v Ljubljani - je na isti lestvici na 497 mestu.
Če ti švedske univerze niso všeč, Švedska vsakemu rezidentu nudi ugodne kredite, da si lahko plačajo študij v tujini.
Point vsega tega je sledeč: "Socialna država" v Sloveniji je navaden nateg, s katerim financiramo:
- razbohoten javni sektor, kjer cca 50% ljudi ne dela nič in praviloma za to dobiva višje plače od druge polovice javnega sektorja, ki dejansko mora kaj delati,
- NVOje,
- korupcijo.
Z eno besedo: financiramo rentništvo. Moja osnovna težava ni, da imamo "socialno državo" in posledično visoke davke in prispevke ter visoko javno porabo. Moja težava je, da ko se začnemo primerjati s Švedsko, ki nam je vzor socialne države, ugotovimo, da za to "socialno državo" v primerjavi s Švedi ničesar ne dobimo."
A se to v Levici iz koga norca delajo?
Od kar imam Forda, sem postal pešec...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani