Ja displej ob pri?ganih lu?eh in soncu je res neberljiv!
A se ne da to nastaviti - "stara" ?estka ima gumb z napisom "dimmer", pri novi pa to naredi? z drsnim potenciometrskim gumbom za nastavljanje jakosti notranje osvetlitve, ki ima v skrajni legi isto funkcijo kot dimmer pri stari.
?udno se mi zdi, da pri petki tega ni... :ne vem: pa sta ziher, da nista kakega gumbka spregledala??
Boss u?eraj sem si pora?unal kilometrino pa je ?e vedno 62 sit.... :ne vem:
Preveril pri na?ih in pri nas imamo 69sit , je pa res, da v uredbi o vi?ini povra?il stro?kov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne v?tevajo v dav?no osnovo je ?e vedno naveden znesek 62 sit. Tako, da :ne vem:
Za enkrat je najve?ja zamera poraba, ki se nekako ne odlepi od 10l. Upam, da bo bolje, ko zamenjam zimske gume z letnimi.
LP Casper
ne bo vsaj bistveno ne - z enoprostorcem ne more? var?evati predvsem zaradi velikega upora in ve?je te?e - limuzina enaka dol?ine z enakim motorjem bi porabila vsaj liter in pol manj tako, da se kar sprijazni s porabo oz. ?e je prehud stro?ek razmi?ljaj o plinu :ne vem:
Glede nato, da so na avtomobilu original logotipi, ne verjamem, da gre za kopiranje.
a mi to iste slike gledamo? Ta logotip je bolj podoben Oplovem, kot pa Mazdinem - v glavnem, kr neki
pod to?ko dve pa, ?e za?nejo proizvajat po licenci potem so avtomobili skoraj enaki, to na slikah pa ni ne ti? ne mi? ampak po moje ilegalno kopiranje, ki se ga Kitajci poslu?ujejo na veliko v zadnjih desetih letih...
Neko? (ne vem ?e ?e) je tudi Martin Strel vozil sponzorsko ?estko - sam bolj?e, da jo ne bi, ker je v prometu precej divji (in me?e slabo lu? na Mazda?e) pa ?e spije ga rad preve?.
a kdo ve kolk pridejo airbagi pri Mazdici - ?ist tko za info, ker sem za kolegico na?el enga Accenta, dobr ohranjenga, zaleten (popravljen v nulo) je bi glih toliko, da sta se airbaga ofnala in jih niso dal nazaj... kli?em na Hyundai in se usedem na rit - 500 jurjev za oba airbaga
uuu jako neugodno - a zato cinca? da ne bi ?el na slalom, ker nisi ziher, ?e je z avtom vse OK?
Sem pa imel tudi sam eno tako butasto izku?njo z "na cesto padajo?imi stvarmi" - lansko zimo se peljem po eni cesti izven naselja in kak?nih 20 metrov pred mano se odlomi ledena kepa iz kupa naplu?enega snega in se zvali direktno na cesto. Bremzat ni blo ?asa, nasproti pa en avto tako, da sem direkt z ene 60 napi?u ta kos ledu. Odbija? je na spodnjem robu po?il v dol?ini 5 centimetrov pa je bila zgolj kepa iz zmrznjenega snega premera 30 cm, tako da ?e je samo to kar si napisal si jo ?e poceni odnesel - ker z 80km/h v trde skala
Do zme?njave pri dveh vrstah tehnologij so privedli avstralski izumitelji sistema, ki sem ga opisal, s poimenovanjem impulsni sistem, ki (naj) izbolj?uje delovanje Otto motorjev na na?in, kot je zgoraj opisan.
Impulsni motor pa je dejansko najbolj enostaven reaktivni (jet) motor, ki je bil uporabljen pri prvi krilati bombi V-1. Deluje pa tako, da se zaradi hitrosti, ki jo je potrebno dose?i s pomo?jo drugega nosilca, skozi sesalni kanal nabija zrak v izgorevalno komoro, kamor se nato vbrizga gorivo in zmes z zrakom v?ge. V komori se tako pojavi velik pritisk, ki zapre ventil za dovod zraka na dovodni cevi za zrak. Edina pot izgorele zmesi je skozi izpu?no cev. Zaradi velikega pritiska se plini z veliko hitrostjo usmerijo skozi izpu?no cev, pri tem pa se ustvari precej?nja reaktivna sila. V komori se zaradi inercije plinov ustvari pod pritisk, v sled katerega se ventil ponovno odpre in zrak ponovno polni izgorevalno komoro in postopek se ponavlja. Motor deluje pribli?no tako kot se gibljejo morski glavono?ci (lignji, sipe...)le, da pri veliko vi?jih hitrostih. V-1 je imela v kratkem ?asu po lansiranju hitrost skoraj 700km/h.
enostavno in u?inkovito - zaradi konstantnih pokov je ta raketa oddajala zna?ilen zvok (kot kak zelo po?asi se vrte? diesel ) od katerega je London?anom ledenilo kri v ?ilah...
V glavnem, da ne nakladam to je prva zmaga dieselskega prototipa in povrhu ?e po?tena z izbolj?anim rekordom kroga za dve sekundi in tremi krogi naskoka pred drugouvr??enim na koncu 12 urne dirke.
Jaz bi tud ?el in bi vse skupaj skombiniral za avtoslalomom (od gostilne do gostilne )... ne, ne, resno ne vem a bi ?el takoj zjutraj na sejem pa pol pofirbcat tekmovalne vo?nje al bi ?el popoldne na sejem ?
Ma ja, 12l po?re pa kak koli pazim,mislim, da ma mazda 1.6 tudi ?isto zadosti konjev, res da je moj probe malce te?ji, ampak mislim, da bi moglo iti skoz...
Kaki dve leti nazaj, da sem na motorju dal naredit generalko, malo mi je ?al menjat, ali kaj bo?..ne vem kaj vse bi se moglo menjat, menjalnik tudi?
V Sloveniji je bilo v letih 1954-1995 19.343 ?rtev prometnih nesre?. V letih 1995-2000 pa 1.727, v letih 2000-2005 je bilo 1.317 ?rtev. Pri nas se premalo ukvarjamo z vrednotami ?love?kih ?ivljenj. V dobrih pol stoletja smo izgubili 23.387 ?ivljenj, (za primerjavo Ptuj ima 23.242 prebivalcev). Po bruseljskih vrednotah ?love?kih ?ivljenj je gospodarska ?koda v ?rtvah za Slovenijo 83 milijard EUR.
Po skupni oceni na ravni EU se je med letoma 2001 in 2005 ?tevilo smrtnih ?rtev zmanj?alo za 5 % na leto. ?al Slovenija ni izpolnila pri?akovanj in spada v zadnjo skupino s 137 ?rtvami na milijon prebivalstva za leto 2004, zato ni dobila pozitivne ocene. Bolj?e so Malta, Nizozemska, ?vedska in Zdru?eno kraljestvo med 50-60 ?rtvami na milijon prebivalcev. Slab?i od nas sta Litva in Latvija.
Zna?ilno za odgovorne v Sloveniji, ki kreirajo prometno politiko je premalo strokovnih, logi?nih in premi?ljenih ukrepov, predpisov in primernih zakonov. Kako ustaviti morijo na na?ih cestah? Kaj smo napravili do sedaj? Kdo, kako in kdaj bi moral hitro ukrepati?
Za ve?jo varnost lahko in morajo prispevati najve? uporabniki cest sami. Nevestne in nevarne voznike "vzgojiti", da bodo postali varni. In kaj lahko in morajo napraviti odgovorni za prometno varnost?
1. Postavitev primernih, nedvoumno postavljenih, prave velikosti, primerni lokaciji in dobro vidne smerokaze.
2. Nimamo enotnega sistema krmiljenja semaforjev. ?asovno krmiljenje je nastavljeno, nelogi?no, nestrokovno in z razli?nimi sistemi krmiljenja. Ne poznamo zelenega vala krmiljenih semaforjev. Mnogi semaforji so krmiljeni tako, da ima prednostna cesta enak ?asovni interval, kot stranska cesta, kljub temu da je razlika v gostoti prometa 25:1 v korist prednostni cesti.
3. Vzdr?evanje cest, predvsem regionalnih, je mnogokrat neprimerna. Po?asna, nestrokovna in slabo organizirana obnovitvena in vzdr?evalna dela...
4. Ni enotnih in tipiziranih hitrostnih ovir v strnjenih naseljih (le?e?i policaji), razlika v vi?ini je 1:3, v dol?ini 1:20.
5. Znaki za omejitev hitrosti so postavljeni nestrokovno, nelogi?no in v?asih tudi ?kodljivo. Taka nestrokovna postavitev prometnih znakov povzro?a, da vozniki v?asih ne verjamemo, ne spo?tujemo in ne upo?tevamo prometnih znakov za omejitev hitrosti.
6. Zato bi morali opraviti strokovni pregled in korekcijo prometnih znakov in smerokazov po Sloveniji. Pri postavljanju znakov upo?tevati strokovnost, smiselnost, logi?nost tako, da bodo slu?ili prihajajo?i satelitski navigaciji in kontroli hitrosti vo?nje na na?ih cestah.
Najve?ja pomanjkljivost omejitve hitrosti je skozi naselja. Definicijo naselja in omejitev hitrosti nimamo usklajeno z Evropo. Razlika je ta, da pri nas velja omejitev hitrosti od table z napisom kraja in do preklica kraja. V tem obmo?ju omejitve hitrosti zmanjka hi?, torej naselja in omejitev hitrosti ?e vedno velja. Na?a policija tu pridno lovi "nevestne" voznike, ki prekora?ijo hitrost. Svojo normo kaznovanih voznikov z lahkoto izpolnjujejo.
V Evropi je omejitev hitrosti 50 km/h le v strnjenem naselju. Ostali del, kjer ni strnjeno naselje je 70 km/h, v Belgiji celo 90 km/h.
Kaj bi pomenilo, ?e bi imeli evropske omejitve hitrosti skozi naselje pri nas? V Sloveniji je ve? kot 6.000 naselij. ?e predpostavimo (ugibamo), da je povpre?na dol?ina naselja 1 km, omejitev hitrosti 50 km/h je obi?ajno po celotni dol?ini naselja.
Moj predlog omejitve hitrosti 50 km/h bi bil le v dol?ini strnjenega naselja. V tem primeru 100 metrov. Ostalih 900 metrov, kjer ni strnjeno naselje pa 70 km/h. Vozilo bi to razdaljo prevozilo v kraj?am ?asu za 0,31 minute.
Ta prihranek na ?asu ni pomemben. Toda ko izra?unamo kon?ni prihranek vidimo slede?e: 6.000 naselij, 1.000 vozil dnevno, prihranek 0,31 min., 365 dni, vozilo porabi 6 l goriva na uro. Iz te predpostavke sledi, da v Sloveniji porabimo za vo?njo skozi naselja ?e dodatnih 68 milijonov litrov goriva ali dodatno potro?imo 15 milijard tolarjev.
Koli?ina dodatno porabljenega goriva je zastra?ujo?a, ker povzro?a ve?je stro?ke prevozov, ve?je onesna?evanje spalnega naselja, vse ve?ja odvisnost od uvoza goriv, potratna poraba energije...
7. Regionalna in ostala kri?i??a je smiselno postopoma in v danih mo?nosti rekonstruirati v kro?i??a, ki so se v Evropi izkazala bolj varna in imajo ve?jo propustnost.
8. Napraviti evidenco voznikov, ki povzro?ajo preve? prometnih nesre?. S sodobno opremo je danes to mogo?e. S tem bi lahko varne voznike nagradili, nevarne pa obravnavali po posebnih merilih. Ta merila bi bila, da vozniki, ki napravijo povpre?no letno ve? nesre?, bi tudi pla?ali tolikokrat ve? zavarovanja. Voznik, ki letno prevozi dolo?eno kilometrino in v dolo?enih letih ne povzro?i prometne nesre?e ne pla?a zavarovanja...
9. Strogi nadzor in ukrepanje proti "kamikazam" na na?ih cestah. Tem voznikom omogo?iti, da si na za to primernih poligonih dajo du?ka za svojo ?ivahnost in v cestnem prometu vozijo varno po predpisih. V skrajnem primeru, ko kamikaze ne morejo, no?ejo ali ne znajo voziti varno, jim lahko sledi odvzem vozila.
10. Enako pozornost posvetiti prepo?asnim voznikom, ki vozijo recimo 20 % po?asneje, kot je dovoljeno. Ti prepo?asni vozniki so nevarni, ker ustvarjajo za sabo kolone in se ne ustavljajo ob varnem mestu, da bi sprostili promet za sabo. Tudi policisti ne opozarjajo in ne ukrepajo proti (pre)po?asnim voznikom..
To je nekaj predlogov za ve?jo varnost na na?ih cestah z ?eljo in v pri?akovanju manj mrtvih, manj po?kodovanih, manj dru?inskih tragedij, manj izdatkov za zdravljenje po?kodovanih, manj invalidov, manj odsotnosti z dela...
1.) Oblika cesti??a ti kve?jemu zmanj?uje namerjeno hitrost kot je dejanska - se pravi avto gre po kro?nici, meritev je pa narejena po tetivi, ki je kraj?a kot je lok, ki ga omejuje omenjena tetiva. Tudi meritve so narejene na tako razdaljo, da se vse skupaj izni?i in so v bistvu razlike od dejanske hitrosti tako majhne, da niso omembe vredne.
2.) Stacionarni radar pred Golovcem ima takoj za radarjem omejitev 80km/h in ne ?e le v tunelu, seveda pa velja, da mora biti meritev opravljena na omejitev 100km/h, ker to resni?no velja do te table 80 in tudi na delu, kjer meri omenjeni radar
10.?len je cel zelo pomemben saj govori o varnostnih razlikah glede na merjeno/snemano vo?njo... po doma?e povedano je to takole - prehiti? mobilni radar z recimo 180km/h in takrat je pomembno koliko ?asa te ta snema. ?e si ga opazil dovolj zgodaj in pravo?asno zmanj?a? hitrost v naslednjih 200 metrih (meritve, ki so kraj?e ne veljajo) na 120km/h. Policaji te ustavijo in na tem odseku je tvoja povpre?na hitrost torej 150km/h in po navedbah tega ?lena je pri tej dol?ini (200-500m) potrebno upo?tevati varnostno razliko, ki znese pri hitrostih nad 100km/h 15%. To pomeni, da ti lahko vo??ijo samo ?e varno vo?njo saj je 150km/h - 15% samo ?e 128km/h .
Boss, sploh ni fora v dnarju, da se nebi mogl kupit novga, ne sam kliota tut kej druzga, samo je pr hi?i ?e treba kej narest in se je treba obna?at racionalno, zato fotr tut pravi, da nove avte kupujejo tisti, ki ne vejo kam z dnarjem, oz. da se velik bl spla?at kupit npr. 2 let starga, ker ima? isti avto, pa je lahko ?e kar neki cenej?i! Tle se kar strinjam z njim!
Kolk pa ?lovek da na avto, si pa loh mislite, ?e se je 12 let vozil z vektro (od nove pa do danes), tko da va?no da bo kokr tolko nov, pa da bo par let slu?il svojemu osnovnemu namenu, to pa je prevoz, ne luksuz!
popolnoma ga zastopim, samo je vpra?anje pri tem razredu (clio, getz), ?e je to smotrna izbira saj za dve leti starega lahko prihrani? "samo" recimo tam nekje okrog 400 jurjev (to je 200.000 jurjev na leto) pri tem, da je ?la vsa garancija byebye, da imajo avti ?e med 30.000 in 50.000km za sabo in da ni tistega lepega ob?utka, ko se vsede? v avto in ve? da si ti prvi lastnik in to?no ve? kako je bil in kako bo avto vo?en.
?isto druga zgodba je pri avtomobilih vi?jih razredov, kjer recimo nov avto pride okol 5 milijonov ali ve? in je dve leti star avto ?e bistveno cenej?i (cca 2 miliona) in tudi prevo?eni kilometri igrajo manj?o vlogo kot pri manj?ih avtomobilih predvsem zato ker manj?i avtomobili procentualno prevozijo veliko ve? "mestnih" kilometrov. Pri rabljenem pa nikoli res ne ve? kje je avto najve? kilometrov pridelal.
Teoreti?no in prakti?no je tak avto lahko videl zgolj mestno vo?njo in tistih 30.000 km na ?tevcu pomeni enako obrabo avtomobila kot pri tistem, ki ima na ?tevcu 100.000 km a je le te pridelal relacijsko.
Zaradi zgoraj navedenih razlogov in ob dejstvu da bo tvoj fotr ?elel ta novo kupljeni avto voziti vsaj naslednjih 10 let, ?e ne ?e ve?, pri rabljenem pa? nikoli ne bo vedel kaj je po?el prej?nji lastnik z avtomobilom in z na?inom rabe (recimo mestna vo?nja, teranje hladnega, kratke relacije z neogretim motorjem,itd itd) je lahko takemu avtomobilu "pobral" ne samo na papirju videni dve leti ampak ?tiri ali pet.
Pa ?e finan?ni aspekt zgornjega filozofiranja
o?e bi rad vozil dokler avto ni tko izrabljen kot povpre?ni avto pri 12 letih
1. kupi avto, ki je datumsko sicer star dve leti a je zaradi razmer vo?nje (mestna) na?eloma tako "obrabninsko star", kot tisti ?tiriletnik, ki so vozili relacijske vo?nje. Se pravi, da bo ta avto tvoj o?e vozil samo ?e naslednjih 8 let.
Kar pomeni pri takem (recimo Clio), ki je stal ob nakupu 5425? in bo ob prodaji star 10 let ter vreden 1461?. Pomeni, da je izguba denarja v osmih letih 3964? sit, kar znese na leto 495? sit oz na mesec 41?.
2. kupi nov avto in da 7720? a ga bo vozil 12 let in bo ob prodaji dobil cca 1252? (star bo 12 let), kar pomeni izgubo denarja 6468? oziroma letna izguba je 539? ali 45? na mesec.
se pravi, da ?isto gola finan?na ra?unica govori v prid rabljenemu avtomobilu zgolj za 4? oz slabega jurja tolarjev na mesec a ?e upo?teva? filozofiranje iz za?etka tega mini romana potem dileme skoraj ne bi smelo biti, ali pa?.
Je pa res, da se bo na koncu ata odlo?u sam in popolnoma prav bo imel kakor koli se bo odlo?il saj gre za njegova sredstva in trenutne finan?ne razmere (gradnja oz. popravila pri hi?i). Jaz bi se sicer za novega samo to sem jaz in blazno prera?unljiv kadar gre za finance - ?korpijon pa?
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
, je pa res, da v uredbi o vi?ini povra?il stro?kov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne v?tevajo v dav?no osnovo je ?e vedno naveden znesek 62 sit. Tako, da :ne vem:
Saj so ?e tam ugotovili. :ne vem:
(ne zamert, se samo hecam 
Napisano
A se ne da to nastaviti - "stara" ?estka ima gumb z napisom "dimmer", pri novi pa to naredi? z drsnim potenciometrskim gumbom za nastavljanje jakosti notranje osvetlitve, ki ima v skrajni legi isto funkcijo kot dimmer pri stari.
?udno se mi zdi, da pri petki tega ni... :ne vem: pa sta ziher, da nista kakega gumbka spregledala??
Povezava za deljenje
Deli na druge strani