Boss

Za informacijo

 

V?eraj sem malo pobezal na DARS-u kako je s posipanjem AC in so mi zelo hitro poslali odgovor, ki ga prilagam.

 

------------------------------------

Spo?tovani

 

 

 

Zahvaljujemo se vam za va?e elektronsko sporo?ilo. ?e na za?etku se opravi?ujemo, ?e smo vam zaradi posipanja avtocest povzro?ili nev?e?nosti. Kljub temu pa vam bomo posku?ali pojasniti uporabo posipnih materialov za potrebe posipanja avtoceste v zimskih razmerah na avtocestah (?e zlasti na odseku Vrhnika - Unec).

 

 

 

Avtoceste posipavamo preventivno z mokrim soljenjem (KCl in NaCl) in ob sne?enju s suhim soljenjem (samo z NaCl) v skladu z veljavnimi standardi, predpisi in izvedbenim programom zimske slu?be. Na posameznih avtocestnih odsekih posipavamo z me?anico sol-drobljenec v razmerju 3:1 le izjemoma, in sicer na ve?jih vzponih (kar je tudi na odseku Vrhnika - Unec) in ko pride do zglajenega snega na vozi??u (to je pri mo?nej?em sne?enju in pojavu sne?ne deske, kar se je pojavljalo tudi v?eraj med zimsko akcijo) oz. ob mo?nem ?ledenju na vozni povr?ini. Namen uporabe te me?anice je pove?anje trenja med vozi??em in pnevmatiko vozila (bolj?i oprijem) in s tem zmanj?anje mo?nosti zdrsov predvsem tovornih vozil, lar bi sicer hitro povzro?ilo zastoj ali celo zaporo avtoceste. Pri tak?ni me?anici se pri avtocestah uporablja suh pesek frakcije 2 do najve? 4 mm (na drugih dr?avnih cestah od 4 do 8 mm), ki je predpisana glede na dovoljeno hitrost vozil na avtocestah in hitrih cestah. Mokro ali suho soljenje ali navedena me?anica po mnenju na?e tehni?ne slu?be ne more po?kodovati laka na vozilu pri posipanju, lahko pa pri morebitnem odletavanju me?anice soli in drobljenca izpod koles prehitevanega vozila.

 

 

 

Tako tehnologijo posipavanja uporabljamo ?e odkar imamo v Sloveniji avtoceste. V za?etku smo uporabljali drobljenec premera do 8 mm, v zadnjih desetih letih pa do najve? 4 mm premera najve?jih zrn. Premer najve?jih zrn drobljenca (4 mm) ni ve?ji od premera najve?jega zrna soli. S tem smo bistveno zmanj?ali po?kodbe laka vozil, saj pride do po?kodb le naklju?no ? z odletanjem zrna izpod pnevmatike mimo voze?ega vozila. V tem obdobju ne bele?imo po?kodb vetrobranskega stekla kot posledico posipanja. Mo?no pa je, da pride do manj?ih po?kodb laka na vozilu, vendar le v primerih, ko so njihovi vozniki ?isto pribli?ajo vozilu, ki izvaja posipanje, ali ga celo prehiteva. Vzdr?evalna vozila v zimski slu?bi so opremljena s prometno signalizacijo, ki opozarja na tak?no nevarnost in prepoveduje prehitevanje.

 

 

 

Upamo, da smo vam s tem opisom pojasnili uporabo posipnih materilov v zimski slu?bi. Da bi lahko bolj podrobno analizirali va? primer, bi potrebovali to?ne podatke o ?asu va?e vo?nje in na?inu vo?nje glede na okoli??ine (sne?enje, plu?enje in posipanje), podatke o vozilu in va?ih opa?anjih. Vljudno prosimo, da nam pisno posredujete ?e preostale podatke, da bomo uradno pri?eli postopek o ?kodnem primeru.

 

 

 

?elimo vam varno in prijazno uporabo slovenskih avtocest in vas s spo?tovanjem pozdravljamo,

 

 

Romana Du?a

 

Slu?ba za poslovno komuniciranje

 

DARS, Dru?ba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.

 

 

 

web: http://www.dars.si

?e lahko pripomnim eno pikro....v?eraj zve?er smo ponekod na obali morali vozit z verigami. Najve? idiotizmov na cesti pa so delali osebki z registerskimi tablicami KR in LJ, tko, da jaz nebi o pametnih primorcih

 

Italijani pa so druga sorta ljudi in si za moje pojme ne zasluzijo vozniskega izpita, tko, da jih ne me?at k primorcem...HVALAA

Hehe... osebno nimam ?isto ni? proti primorcem saj sem po fotrovi strani tudi jaz iz tega konca ampak v?eraj je tistim, katere sem na AC sre?al s tablico KP, avto pasal glih tko kot ribi bicikl.

 

?e se model postavi na prehitevalni pas in se nato ne umakne, tako da morajo ostali, ko jim kon?no dopizdi, vozit mim njega po desni verjetno niso ostali bebci ?eprav na prvi pogled lahko tako zgleda saj ga prehitevajo po napa?ni strani.

 

Zamerim pa predvsem policajem, ki bi morali v sne?nih razmerah odstranjevati vozila iz prometa, ?e niso opremljena z zimskimi gumami. Ker zaradi enega takega, ki "?para" na gumah ni potrebno, da vsi ostali trpimo njegovo po?asno vijuganje po cestah in tega v?eraj ni bilo malo.

 

Druga?e se pa opravi?ujem za napako, ker bi moral dati besedo pametni v navednice in to nikakor niso bili mi?ljeni vsi primorci saj so tisti resni?no pametni ostali doma ali pa po?akali, da se razmere umirijo v kolikor niso imeli pravilno opremljenega avtomobila za zimske razmere.

 

pa brez zamere, ?e se je kdo slu?ajno spoznal v mojem pisanju ampak v?eraj sem bil res besen...

Ta folk pri DARS-u res ni normaln... kako si upajo avtocesto posipat s peskom namesto, da bi jo splu?ili in posuli s soljo (?e je ?e glih treba).

 

Zadeva zgleda tako, da mi je ?lo kar na jok saj ne glede da sem dr?al razdaljo ve? kot 200m od spredaj voze?ega me je pa? prehitel nekdo drug in je pokalo po plehu in steklu kot na fronti.

 

Aja, to je bilo v?eraj na AC med Vrhniko in Uncem. V glavnem sranje na cesti, da ne omenim dveh kamionov prevrnjenih na cesti in enega v jarku. Potem pa ?e pametni primorci (na?i in Italijani), ki z letnimi gumami ugotovijo, da je prehitevalni pas za malenkost manj zasne?en kot vozni in se vozijo tam 50 - 60 km/h. Zgleda, da po njihovo, v snegu prometni predpisi ne veljajo ve?.

 

Jaz res ne razumem tega folka saj bolj ko opozarjajo na zimsko opremo (obvezne zimske gume) in prepoved vo?nje tovornjakov le ti veselo na cesto in na programu je umetnostno drsanje.

Dobro, da niso drasti?no spreminjali oblike... ravno toliko, kot je treba za naslednjih deset let

se strinjam z zadjim odstakvom, ampak ! posledi?no bi morali za osebna vozila ZNI?AT ceno... !

To?no tako.. na polovi?no kot je zdaj za osebna vozila pa se prevozniki ne bodo bunili in se ?li "balvansko revolucijo" z zapiranjem cest saj bo za njih isto. Za osebna pa bo tolk ceneje, da se skoraj ne bo spla?alo ?parati z obvozom cestnin.

 

Volk sit, koza cela, Boss sre?en

 

A si ?e razmi?ljal o mese?ni karti, ki ko?ta za tebe 40 x 410 = 16400 sit mese?no, vozi? pa se lahk skoz isto cestninsko postajo z istim vozilo neomejenokrat! Ni dosti razlike, nekaj pa je!

 

 

Ve? popusta imam, ?e polnim ABC s 50 jurji naenkrat in mi "?enkajo" 10%.

 

To pomeni pri mojem znesku za dolenjko 20 jurjev prihranka, kar je na koncu ceneje kot mese?na karta. ?e si mi pa ne mudi (kar je zelo redko) pa na ta na?in lahko vseeno "poguljufam" mimo cestninske in prihranim ?e za pol kosila v kak?ni hitri restavraciji.

 

Glede na to kolk denarja jim zme?em ?ez leto bi me lahko vsak dan na cestninski ?akali z "dobro jutro g. Bo?tjan", kavico in ?asopisom.

 

Gospodom na Darsu bi bilo zanimivo tudi postaviti ?e vpra?anje zakaj je razmerje med osebnin avtom in ?leperjem 1:4 med tem ko je v Evropi 1:8. Zato mam skos ob?utek, da jaz financiram del biznisa avtoprevoznikov, ker en 40 tonski kamion verjetno zbije AC velik ve? kot samo 4x ve? kot osebni avto pri toni in pol.

Zadnje ?ase se nekaj govori in ugotavlja smiselnost uporabe cestninskih postaj in uporabo vinjet. Govori se o ceni 25.000 - 45.000 na leto.

 

Meni bi kar ritka zaploskala, ?e bi uvedli vinjete saj je moj stro?ek s cestninami res enormno visok. 2x dnevno med delavniki grem ?ez cestnino na dolenjska AC in to je 2x410sit, kar zna?a v letnem merilu 210.000 sit. Nato porabim letno ?e za cca 150.000 sit cestnin za slu?bene vo?nje z mojim avtom kar je skupaj 350.000 sit.

 

Jasno mi je, da je veliko ljudi, ki letno pusti manj kot recimo 25.000 sit in bi to bilo za njih prevelik stro?ek. Po drugi strani pa izogibanje cestninam in AC povzro?a veliko ve?jo ?kodo lokalnemu prebivalstvu kjer se jim valijo kamioni mimo hi? in neka borba za ?im manj mrtimi na cestah potemtakem zgubi pravi smisel saj je znano, da se najmanj smrtnih nesre? zgodi ravno na AC in najve? v naseljih.

 

Ker gledam skozi svoje o?i in iz moje situacije je mo?no, da ne vidim prave slike zato bi me zanimalo kaj ostali menite o te problematiki.

 

Pa ?e lahko ?e vsak napi?e koliko denarja pribli?no pusti na cestninskih postajah v enem letu.

smeh drugi?

smeh

Sicer ne bom dal roke v ogenj samo po moje je vzrok velike porabe in neodzivnosti motorja v visokih vrtljajih zaradi nepravilne me?anice zraka in bencina (prebogata me?anica). To povzro?i pokvarjena ali nedelujo?a sonda lambda ali pa napaka na ra?unalniku (manj verjetno ampak ne izklju?eno).

 

Mo?nost za take zadeve je lahko tudi ?isto banalna in sicer "zeleni volk" na raznih kontaktih (ra?unalnik, sonda, ....)

 

Tudi tista zadeva, ki ti jo je govoril eden od mehanikov o pokvarjenem "zaugu" ni ?isto iz trte zvita saj je mehankar razmi?ljal v smeri prebogate me?anice.

Na forumu se bolj malo dogaja zato ena taka bolj firb?na tema in sicer kaj ste vozili pred trenutnim avtom in kak?ni ob?utki v primerjavi z va?o Mazdo. Pi?ete pa samo o avtih s katerimi ste naredili vsaj 1000 km, ker za en "krog" ste verjetno vozili ?e vse mogo?e.

 

Zvezdice pomenijo moje osebno zadovoljstvo

 

Najprej moji avtomobili...

 

1.) Jugo 45 1981 (lastnik od 1991 do 1994) - hja kaj ste pa pri?akovali s ?im si lahko za?el v za?etku devetdesetih - Ok malce modificiran - pobru?eni valji -ocenjena mo? okoli >60KM - po ?tevcu je po ravnem brez pomo?i zaveterja ali klanca dosegal 170km/h. **

2.) Peugeot 305 1980 (lastnik od 1994 do 1996)- precej podhranjen motor 1.1 (60KM) in prevelika te?a - sicer pa zelo mehek in udoben **

3.) Wartburg 1.3 limuzina (60KM) 1990 (lastnik od 1996-1999) - ?tiritaktni motor, da ne bo pomote - presene?enje pod zastarelo obliko - precej velik avto (4,40m) postavljen na klasi?no ?asijo, kar je pomenilo majhno te?o 960kg - presenetljivi pospe?ki in zadovoljiva vodljivost za ogromnim prtla?nikom 520 litrov. Veliko bolj sem bil zadovoljen kot s Peugeotom. **

4.) Kia Clarus 1.8 116KM (1999-2004)- avto s katerim sem naredil dale? najve? kilometrov (160.000) - avto je precej podcenjen za tisto kar ponuja in ponuja veliko. Narejen je po Mazdi 626 in tudi precej tehnologije je kopirano od Japoncev. V glavnem za malo denarja ogromno avtomobila, nobenih ve?jih te?av v vseh petih letih razen prednjih diskov (originali so bili iz premalo "ule?anega" jekla in so tresli pri zaviranju), crknjena v?igalna tuljava (pri 120.000km), zamenjava dela cevi pri izpu?nem sistemu vklju?no s izpu?nim kolektorjem in seznam se kon?a. Na svojo ?eljo sem zamenjal ?e za moj okus premehke amortizerje s tr?imi in u?ivancija v ovinkih je bila nepopisna - "skandinavian flip" za ?alo dokler se nisem umiril in za?el razmi?ljati o udobju in manj?i porabi ter sem si kupil ****

5.) Mazda 6 (2004- ) *****

 

 

Pa ?e slu?beni, nadomestni in avto od moje drage

1.) Proton 315 - mali avto ?portnega izgleda z 90KM - punce, ki so manj avtomobilsko izobra?ene so se kar lepile nanj ***

2.) Subaru Forester (4WD/2.0 Boxer/125KM - reduktor, pa kaj ?e? lep?ga - pol terenec pol karavan - samo malce prete?ak in posledi?no temu primerno (ne)posko?en. ****

3.) ?koda Felicija Combi (1.3/68 KM - ima ?tiri kolesa + rezerva ) *

4.) Opel Omega 2.0 caravan - zadnji pogon, spolzka cesta - lot of fun - pre?ibak motor za tako velik in te?ek avtomobil - ogromno prostora - pri 180.000km mu je vrglo bat skozi glavo motorja - letnik 98 pa brez klime - to si lahko zmislijo samo Nemci ***

5.) Renault Kangoo 1.2 - dostavnik - 60 konjev - kolega je poskusil ?e se ga da peljati tudi po strehi - ugotovitev: gre samo ne dale? **

6.) Hyundai Lantra 1.6 - 114KM - izpolnjuje vsa pri?akovanja - zelo soliden motor v privla?ni obliki ***

7.) Hyundai Lantra 1.8 - 138KM - glede v primerjavi z 1.6 je to ?e pika na i ****

8.) Renault Laguna 1.8 - solidna zadeva in posko?na - samo non stop je bila na servisih - ni bilo stvari, ki se ni pokvarila ***

9.) Mitsubishi Colt - 90KM - ni kaj Japonec - presenetljivo posko?en avto **

10.) Opel Astra 94 letnik - 1.6/75KM - Za upokojence ?e posebej ?e je bele barve **

11.) VW Polo 95 letnik - 1.0/45KM - Katastrofa - ?koda Felicija je raketa za to drvarnico na ?tirih kolesih *

12.) VW Lupo 1.0/50KM - Malo manj?a katastrofa kot Polo - ampak tako nemo?ne motorje tla?iti v "sodobne" avtomobile - konstruirano od sadistov za voznike mazohiste *

13.) VW Golf IV (1.6/105KM) (Soliden avto - s precej povr?no izdelavo - dober za divjanje po ovinkih ?e posebej ?e gre navzdol, ker 1.6 je vseeno malce pre?ibak za to te?o. ***

14.) Reanult 5 five 1.4/60KM - pet prestav za naprej, eno za nazaj in v kabino piha pri vseh koncih in krajih. **

15.) Audi A4 1.8T quattro 150KM - pri?akoval sem vseeno malo ve? od motorja kot pa se na koncu izka?e. Po ob?utkih gre Lantra 1.8 bolje samo pri gonjenju v klanec se poznajo prednosti 4wd in tam ta Audi popolnoma prepri?a. ****

Zame je no1. Mazda 6 MPS

Sej je tolk na dolgo napisano, da se vsakemu "normalnemu" sodniku ne bo dal prebirat in bo pustil, da zadeva zastara

 

 

Jaz sem pred leti nekaj podobnega (?e zdale? ne tako strokovno) napisal na, ?e se prav spomnim, 12 straneh A4 pa je zastaralo. Po moje so obupali in sploh niso prebrali do konca.

Sicer ni v zvezi z resetom CPU-ja samo v zimskih razmerah (nizke temperature, vlaga, ....) je poraba lahko precej ve?ja kot pri normalnih temperaturah zato ni priporo?ljivo preve? pr?kat po nastavitvah (OK, reset CPU-ja na?eloma ne ?koduje), ker ni nujno, da je kaj narobe.

 

Drasti?no razliko (tudi 2l in ve? v povpre?ju) se opazi ?e posebej pri avtomobilih, ki vozijo na kraj?ih razdaljah (>15km) saj deluje avto precej poti na bogatej?o me?anico (zrak+bencin) preden se motor dovolj segreje, da prestavi na normalno.

 

Sicer pa to itak ?e vsi veste, a ne

Sicer ni v zvezi z resetom CPU-ja samo v zimskih razmerah (nizke temperature, vlaga, ....) je poraba lahko precej ve?ja kot pri normalnih temperaturah zato ni priporo?ljivo preve? pr?kat po nastavitvah (OK, reset CPU-ja na?eloma ne ?koduje), ker ni nujno, da je kaj narobe.

 

Drasti?no razliko (tudi 2l in ve? v povpre?ju) se opazi ?e posebej pri avtomobilih, ki vozijo na kraj?ih razdaljah (>15km) saj deluje avto precej poti na bogatej?o me?anico (zrak+bencin) preden se motor dovolj segreje, da prestavi na normalno.

 

Sicer pa to itak ?e vsi veste, a ne

pri nas te MP3 za Mazdo res pride skoraj 100 jurjev, kako pa je v Avstriji pa ?al nimam informacij.

Mogo?e je res majhna ampak zakaj sem pa moral zadnji? en avtobus Hrvatov usmerjat, ker so se zgubili??

Da ne bi slucajno zaceli z taksnimi stvarmi in prerekanji!

Ej, Don, ne se sekirat pa politike iz tega ven vle?t. To je pa? ?tos na ?tos padel in jaz to tako razumem zato pa zraven razne smejkote limam.

Mogo?e je res majhna ampak zakaj sem pa moral zadnji? en avtobus Hrvatov usmerjat, ker so se zgubili?

Nima? kaj, jaz ga 2x tedensko perem. Soboto ali pa nedeljo na roke, avtopralnica pa enkrat med tednom.

 

?al ne gre druga?e, ker delam 1000 do 1500 km na teden in si lahko predstavljate koli?ino "dreka" na avtu, ?e ga ne bi redno ?istil.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Komaj ?akam na pomlad pa konec umazanije - mah k***c pol pa pridejo mu?ice in je isto sranje

Ja to je to, ker ?e ?alta? prepozno je naslednja prestava ?e "previsoko" v vrtljajih in tam sta navor in mo? prenizka (kjer ju tudi vi?ja koli?ina vrtljajev ne "re?uje") in posledi?no je pospe?ek slab?i. Glede na to bi bilo potrebno prestavljati v tistem trenutku da naslednja prestava "pade" v obmo?je najve?jega navora.

 

Pri bencinarju to sicer ne dr?i ?isto saj si pri pospe?ku do 100km/h hitrej?i, ?e ga dose?e? ?e v drugi prestavi kot pa da ?alta? v tretjo in izgubi? cca od pol do ene sekunde. Seveda pa sta pri bencinarju tudi navor in mo? najve?ja pri precej visokih vrtljajih tam, kjer diesel sploh ne se?e oz. sploh ne zmore.

Saj ni tolk problem v avtu ampak v ljudeh, ki hvalijo nekaj kar sploh ni res. In dokler bo tako bo Golf za?elena roba neglede, kako danes klavrno stoji VW na podro?ju kvalitete in zanesljivosti (raziskava ADAC).

Edina stvar, ki jo vem pri tem je to, da povpre?na poraba ni tako nizka kot jo navajajo (povpre?no 5,0L). Pri vseh testih, kjer imajo normni krog je bila zgolj za 0,5 litra manj?a kot od Mazde 6 2.0CD, kar je malce nenavadno glede na to, da je novej?i motor in la?ji avto.

Ojoj, Golf... na ?alost mam slu?benega (1.6 IV) in lahko vam povem samo eno - avto je en crap - moj biv?i Clarus je bil vsaj za dva razreda nad njim, ?estke pa sploh ne bom omenjal za primerjavo, ker bi bila to ?alitev za Mazdo.

 

Dvomim da so v verziji 5 bistveno izbolj?ali stanje saj iz generacije v generacijo Golf izgublja proti konkurenci in ga danes re?uje zgolj ime - si predstavljate, da bi to bil isti avto in bi mu samo zamenjali ime - tudi v o?ji izbor ne bi pri?el. Da ne nakladam v tri krasne lahko primerjate z Boro, ki je itak samo golf z ritjo (karavanska Bora je pa enaka karavanskemu Golfu) in kako se Bora prodaja v primerjavi z Golfom? Slabo!!!

 

V glavnem Golfu ?ivljenje re?ujejo tisti, ki so imeli izpit ?e takrat, ko se je prodajal Golf enka in je bil takrat v Sloveniji (Jugoslaviji) to presti?ni avto.

 

 

 

 

P.s. ?e koga zanima zakaj sem razo?aran nad Golfom lahko tudi napi?em, da ne bo zgledalo kot, da kritiziram na pamet.

Sicer bo Don ve? povedal ampak vseeno. Zadeva zgleda takole: klasi?en (tazga mam tudi jaz) xsenon sistem ima xsenonske zgolj zasen?ne lu?i (kratke) in v drugem modulu klasi?ne (halogenske) dolge lu?i s katerimi tudi blenda? in po ?elji brez ?kode vklaplja? ali izklaplja? dolge lu?i saj kratke (xenonke) non stop gorijo.

 

Pri Bixenonih pa naj bi bilo takole (nisem 100% prepri?an) ampak skrbi za preklop med dolgim in kratkim snopom zgolj "zaslonka/blenda/prepreka/maska", ki fizi?no prepre?i (kratke) zgornji del svetlobnega snopa oziroma sprosti (dolge) ves svetlobni snop iz lu?i. Te lu?i niso primerne za blendad drugim avtomobilom, ?e so ugasnjene oziroma je priporo?ljivo, da se vozi? okrog s pri?ganimi kratkimi (no ja saj pri nas je to itak v zakonu) in v bistvu blenda? zgolj s tisto zaslonko, ki se spu??a in dviga.