Jih je naša nona pospremila do tja. In pride domov pa razlaga, kako je mladina danes brez kondicije, da so sopihali ko lokomotiva.
Jo posluša moj sin (se pravi njen vnuk) in mu ni jasno, kako lokomotiva sopiha, če pa rohni. Pa ga nona prav začudeno gleda, ja kako rohni, če pa sopiha...
Jaz sem ju pa gledal in se smejal...
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Priporočeno sporočilo
Pridružite se pogovoru
Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.