Važen je tudi čas trajanja teh moči ... en 3 kW kuhalnik vode je veliko manj problematičen, ker na polno dela le nekaj minut, medtem ko 80 l bojler 2 kW el. moč vleče nepretrgoma nekaj ur.
Te moči pa se po vodu "nalagajo" ena na drugo, od vseh naših naprav, sosedovih naprav, ... če naprave delajo kratek čas je velika verjetnost, da ne delajo istočasno, pri polnilnicah EV, TČ, bojlerjih, ... pa je velika verjetnost časovnega prekrivanja.
Poleg termične omejitve zaradi segrevanja (izgube v omrežju pokrivamo mi preko omrežnine, naraščajo pa izgube s kvadratom toka), so pri dolgih vodih problem še napetostni padci. Torej je smiselno, da se moč časovno čimbolj razmaže, da so tudi stroški izgub in napetostni padci čim nižji.
Kako si pa to izračunal? Jaz po pravici povem, pojma nimam, kako se bo to zaračunavalo… zato raje pocakam, kaj bo prinesel čas… Eni pravijo tako, drugi drugace, imam pa obcutek, da noben tocno ne ve, kako se bo to sprovedlo…
Verjamem pa, da bo za vse drazje, ker vsi stalno ponavljajo, da se za vecino ne bo kaj dosti spremenilo… nekateri pa naj bi celo plačevali manj… Zakaj potem sploh nočejo to spremenit, če se za vecino ne bo kaj dosti spremenilo?
Namen je, da se obremenitev v omrežju bolj časovno razmaže. Kot če bi na avtocestah cestnino zaračunavali glede na čas vožnje, prometne konice bi bile potem manjše, zastojev manj. Pri elektriki pa ni zastojev, ampak prej vrže ven varovalko na izvodu transformatorja. Teh situacij pa je vedno več in niso prijetne. Zato se želi to reševat s korenčkom (da uporabljaš čim več elektrike, takrat ko jo drugi ne - bo to ceneje) in palico (če jo rabiš takrat, ko jo rabi največ ljudi, boš plačal nekaj več).
K ugotovitvam dodajam še 1 pomemben podatek, ki sem ga preveril na agenciji:
Zgornji znesek omrežnine je omejen. Teoretično bi pri 14 kW priključne moči (3x20A glavne varovalke) omrežnina za moč v bloku 1 znašala največ 14 x 3,364 = 47 €. Pri meni je tako teoretična mesečna omrežnina za moč v bloku 1 od najmanj 12,7 € do 47,0 €.
Da imamo elektriko v vtičnicah ves čas, neprekinjeno in zelo dobre kakovosti (cca 230 V, 50 Hz) ni samoumevno. Pri elektroenergetiki ni tako kot pri telekomunikacijah, ko se zaradi večjega povpraševanja zmanjša hitrost prenosa podatkov. Pri elektroenergetiki dela, ali pa ne dela, nekaj vmes ne obstaja, primer: "Napetostni zlom je pojav v elektroenergetskem sistemu, ko napetost postane nestabilna in lahko pade na vrednost nič. To se zgodi, ko sistem ne more več vzdrževati ravnotežja med proizvodnjo in porabo električne energije, kar vodi do popolnega izpada napetosti".
Nekaj primerov, kjer elektrika v vtičnicah že danes ni samoumevna:
- Libanon: Država se sooča z resnimi težavami pri oskrbi z električno energijo, kar vodi do pogostih in dolgotrajnih izpadov
- Južna Afrika: Eskom, nacionalni dobavitelj električne energije, redno izvaja načrtovane redukcije zaradi pomanjkanja zmogljivosti in vzdrževanja.
- Venezuela: Zaradi gospodarske krize in pomanjkanja investicij v energetski sektor so izpadi elektrike pogosti.
- Indija: V nekaterih ruralnih območjih so izpadi elektrike še vedno pogosti zaradi omejene infrastrukture.
Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem električne energije Republike Slovenije
8.3.2.1 Preprečevanje napetostnega zloma
99. člen
Sistemski operater preprečuje nastop napetostnega zloma z naslednjimi možnimi ukrepi:
- z dvigom proizvodnje jalove moči na proizvodnih enotah;
- s prerazporeditvijo proizvodnje oziroma pretokov delovne moči;
- s pozivom sistemskim operaterjem sosednjih omrežij za normalizacijo napetostnih razmer;
- z znižanjem želene vrednosti regulatorja napetosti v razdelilnih transformatorskih postajah;
- s pozivom distribucijskemu operaterju za vključitev kompenzacijskih naprav, za povečanje proizvodnje jalove moči na proizvodnih enotah, ki so priključene na distribucijsko omrežje, in za znižanje napetosti v distribucijskem omrežju;
- z blokiranjem delovanja regulatorjev napetosti oziroma vgradnjo avtomatov za avtomatsko blokado regulatorjev napetosti na transformatorjih z odcepi;
- z razbremenjevanjem prenosnega sistema;
- z drugimi ukrepi.
8.3.3 Shema vzpostavljanja sistema po razpadu
102. člen
(1) Uporabnik sistema in distribucijski operater pripravita shemo ukrepov za ponovno vzpostavitev obratovanja po razpadu sistema. Shema ukrepov mora biti usklajena s sistemskim operaterjem.
(2) Sistemski operater lahko od uporabnika sistema in distribucijskega operaterja zahteva preizkus izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Centri vodenja ter sistemi vodenja, meritev in zaščit v stikališčih morajo imeti zagotovljeno neprekinjeno napajanje z električno energijo.
(4) V primeru razpada prenosnega sistema sistemski operater zaradi jedrske varnosti čim hitreje zagotovi napajanje lastne rabe v NE Krško.
(5) Sistemski operater v sodelovanju z NE Krško in TE Brestanica izdela obratovalna navodila za potrebe vzpostavitve otočnega obratovanja TE Brestanica z lastno rabo NE Krško.
Ni treba vdirat v stanovanje, se lahko reši z odklopniki. Potem je naenkrat tema, glasba izgine, klime se ustavijo, tuširanje je podobno kot v JLA, ...😁
Janez, jaz se strinjam s tabo. Samo večina države pa ne bo tako funkcionirala. Jih moraš nekako po prstih oz. denarnici udariti. Načeloma to delajo z omrežninami in posredno padejo sem noter potem tudi veliki porabniki, kot je bojler. Ne vem zakaj je treba še posebej zakone pisati, razen zato ker je samo sebi namen...
Če bodo pa redukcije, bom pa agregat nabavil in hodil na Petrol po bencin. Inštalacije sem že pripravil tako, da imam glavno 1-0-2 stikalo, ki mi omogoča napajanje iz omrežja ali priklop agregata. Prejšnjič sem dobil neko reklamo, 3 fazni 7 kW niti ni tako drag.
Res rabiš 3f agregat? Da se ne zafrkneš kot mnogi, ki ga kupijo, potem pa napajajo popolnoma nesimetrično breme in ga skurijo.
Ja fak, kolk pa ti tople vode porabiš za tuširanje?
Ne merim ... vem pa koliko je strošek njenega dogrevanja ... dobrih 100 l kurilnega olja oz sedaj, ko imam TČ za sanitarno vodo cca 1.000/3 kWh ... cca 330 x 0,2 € ... cca 66 € na osebo letno. Če bi jo ogreval z navadnim el. bojlerjem, pa 1.000 x 0,2 € ... 200 € letno na osebo.
Za ogrevanje sanitarne vode gre ogromno energije. Recimo pri 4 članski družini v hiši z ogrevano površino cca 160 m2 gre kar 1/4 do 1/3 toplote samo za ogrevanje tople sanitarne vode, cca 100 l kurilnega olja na osebo letno, preračunano v elektriko cca 100 x 10 = 1.000 kWh elektrike letno, to je 1 MWh. Za "tuširanje" 1 osebe na leto.
Če množimo z 2.000.000 prebivalcev ... dobimo 2 TWh ... skoraj pol elektrike iz obstoječe jedrske ... če se nisem kje zmotil.
Za razliko od EV in TČ se tuširamo skoraj vsi prebivalci. 😀
Utopija nekaterih. Kupil boš vse lahko in montiral. Inšpektor ko prestopi prag moje hiše lahko tudi izpuhti.
V stanovanje lahko vstopi nekdo tretji, če
- je to neizogibno potrebno za prijetje storilca kaznivega dejanja ali za zavarovanje ljudi in premoženja
- lastnik ali uporabnik stanovanja to izrecno dovoli
Inšpektor nima pooblastila za vstop v stanovanje, razen če dobi odredbo sodišča, kar pa je zelo težko - ob res hudem sumu kaznivega dejanja, kamor pa prekrški ne sodijo.
Ampak zakaj spet tako balkansko razmišljamo "saj me ne morejo dobiti" in bom kršil predpis ... ob taki mentaliteti ljudi teoretično ni nobene vlade, ki bi lahko kaj resnega, temeljitega naredila.
Edino pravilno. Za 1 kWh elektrike v bojlerju se porabi najmanj 3 kWh premoga v elektrarni. Direktno ogrevanje stanovanja, sanitarne vode z elektriko je zato na nek način greh. Mislim, da je že predpis iz leta 1984 nekaj govoril o tem ...
Evo ga poceni orodje - STARKE 20 let star 24l kompresor iz Interdiskont trgovine.
Pridem od vulkanizerja in dopolnim gume (vse so napumpali z 2,5 atmosfere). Ugotovim, da je kabel blizu vtiča prepognjen in celo poškodovana izolacija vodnikov. Grem menjat kabel, ko skušam odviti vijak na priključku se odlomi cev, ki pelje v tlačno posodo. Pufff ...
Če kdo rabi za rezervne dele ali bi ga popravil, naj da ponudbo, v poštev pridejo ponudbe od 0 € navzgor ....
Kaj naj sedaj kupim, malo bolj kakovostnega, najraje 24l oljnega? @skritikrt?
@Tilen5, vidiš samo na portalu "Moj elektro" - povezava do podatkov 5-ih operaterjev distribucijskih omrežij.
Sicer pa sem zase izračunal, da bi bila razlika med optimalno "dogovorjeno obračunsko močjo" in tisto, ki mi jo je določil operater kot povprečje 3 konic, v mojem primeru slabih 25 € z DDV - v celem letu. Če bi se mi dalo in bi mesečno zahteval spremembe, pa še nekaj evrov več.
Kot sem že omenil, predpis določa, kako se določi "dogovorjena obračunska moč". Po predpisu, dovolj varno za odjemalca, če kasneje ne spremeni navad, hkrati pa ne optimalno.
Dogovorjeno obračunsko moč posameznega uporabnika sistema s priključno močjo enako ali manjšo od 43 kW določi operater sistema, na katerega je uporabnik sistema priključen, in sicer za posamezni časovni blok od 1 do 4 kot povprečje treh konic posameznega časovnega bloka v obdobju zadnje višje sezone pred določitvijo dogovorjene obračunske moči. Pri tem upošteva minimalne dogovorjene obračunske moči iz četrtega odstavka tega člena ter pogoj iz desetega odstavka tega člena, ki ga upošteva tudi za določitev dogovorjene obračunske moči v časovnem bloku 5.
Če pa znižaš dogovorjeno obračunsko moč in jo potem dosti ne presegaš, si pa na boljšem. Pri meni je kar nekaj W oziroma evrov rezerve.
Metodologija določanja kazni je gledano z naše strani zelo nepredvidljiva - tudi pri njih določeno dogovorjeno obračunsko moč (povprečje 3 konic v posameznem bloku) se da s kar veliko verjetnostjo preseči - recimo ti pride domov nek mojster švasat ograjo, žagaš drva (1 x letno 3 ure) ali si z razvlažilniki sušiš poplavljeno klet, itd. Bom za ta opravila vsaj 1 mesec prej vedel in sporočil spremembo elektru? Pa po koncu še enkrat nazaj dol?
Če bi vsaj meritve lahko gledal v živo, pa jih ne moreš. Imajo več kot 1 dan zamika, predno pridejo na Moj elektro. Kar se mene tiče zelo sporna metodologija (navaden smrtnik težko predvidi, kakšno položnico bo prejel na koncu meseca). Z malo nesreče 20 evrov gor.
Glede na objave v medijih, obvestilo mojega dobavitelja o "dogovorjenih obračunskih močeh", me je zanimalo, kako bi sam na osnovi izmerjenih 15 minutnih moči v letu 2023 (na https://mojelektro.si) optimalno določil "dogovorjeno obračunsko moč" - najnižji strošek za omrežnino.
Kasneje se je izkazalo, da sem se lotil preveč hitro, površno, ker nisem natančno naštudiral spodnjih predpisov, ampak sem sklepal iz objav medijev.
Naš priključek ima 3 x 20 A varovalke, to pomeni pogodbeno moč 14 kW (P =3 x U x I = 3 x 20 A x 230 V = 13,8 kW).
Operater mi je določil za posamezne bloke naslednje "dogovorjene obračunske moči":
Blok: 1 2 3 4 5
4,6 ... 6,2 ... 6,2 ... 6,2 ... 6,2 kW
Na osnovi 35.040 meritev našega priključka sem z VBA proceduro izračunal optimalne obračunske moči - na letnem ali mesečnem nivoju ... letni prihranek cca. 30€ glede na predlog "dogovorjenih obračunskih moči" operaterja:
Blok: 1 2 3 4 5
3,3 ... 4,0 ... 4,7 ... 2,8 ... 2,4 kW
Ko ugotavljam, kako mi je elektro določil drugačno "dogovorjeno obračunsko moč" ugotovim, da je ta "dogovorjena obračunska moč" le ni tako optimalna, kot sem si sam predstavljal, ker:
- se za posamezni blok izračuna na osnovi povprečja 3 največjih konic v tem bloku (2. odstavek 12. člena akta)
- je navzdol omejena na 27% priključne moči (pri meni 0,27 x 14 kW = 3,78 oziroma 3,8 kW (4. odstavek 12. člena akta)
- vsak naslednji blok ne sme imeti nižje dogovorjene obračunske moči, kot prejšnji (10. odstavek 12. člena akta)
Omrežnina za moč (del omrežnine se zaračuna tudi za porabljeno energijo) se izračuna na osnovi enačbe iz 15. člena akta (del glede na dogovorjeno moč + del zaradi prekoračitev - kazen).
Sedaj moram izračun popraviti z zgoraj naštetimi omejitvami ... izplen optimizacije bo bistveno nižji od prvotnega izračunanega prihranka cca 30 €.
Še nekaj pomembnega: Elekto operater 1 x letno nastavlja "dogovorjene obračunske moči", ki nato veljajo celo leto. Kar ni optimalno za naš žep. Če se komu da, si lahko za posamezne mesece sam izračuna optimalne obračunske moči, ter jih do vključno 8. v mesecu za naslednji mesec sporoča operaterju, kar je možno po 7. odstavku 12. člena akta (tudi preko portala Moj elektro). Samo ne sme nikoli pozabit, ker naslednji mesec ima lahko drugačno optimalno obračunsko moč, kazni za prekoračitve pa so glede na enačbo iz 15. člena akta visoke.
Podatki Moj elektro:
Enačba za izračun omrežnine prekoračitev:
Tabela rezultatov primerjave med predlagano obračunsko močjo elektra in mojim izračunom (mesečno, letno):
Preden sem kupil svojo Toshibo pred 20-timi leti, sem se posvetoval z dobrim poznavalcem-serviserjem. Takrat mi je odpriporočal celo firmo Panasonic (ne Atlas, "slovenska" blagovna znamka podjetnega slovenskega Palestinca, uvoznika tehnične robe iz daljnih dežel). Panasonic (beri "Ford" ), bi takrat dobil za pol cene Toshibe. Oni so imeli že pri nekaj let starih Panasonic klimah menda težavo dobiti novo vetrnico oziroma je niso uspeli dobiti. Je pa rekel tudi, da je plastika pri takratni Panasonic klimi veliko slabša (lomljiva) kot pri Toshibah, ki so jih oni v glavnem montirali in so 24/7 delovale tudi po 20 let brez okvar - hladile računalnike na IJS.
@Scr3am... se strinjam. Obstaja pa možnost ... sicer veliko manj verjetna kotpri ravnih strehah. Obstaja 2 vrsti ravnih streh, prve, ki že takoj puščajo in druge, ki puščajo kasneje.
Tudi sam imam inštalacije pod fasado, bakrene cevi celo v dolžini 5 m zalitih v betonsko preklado ... Ker sem delal pred 20-timi leti hišo na novo, pri starih (ki že imajo fasado preden se omisli klima) to pogosto ni možno ali pa racionalno.
Jaz imam to varianto, predvsem iz estetskega vidika - čim manj škatel na fasadi. Obratovalni pozitivni vidik je ta, da je zunanja enota večja (dovolj velika za obe notranji) in ker 95% dela samo ena notranja, je zaloge moči za eno notranjo enoto vedno na pretek.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Važen je tudi čas trajanja teh moči ... en 3 kW kuhalnik vode je veliko manj problematičen, ker na polno dela le nekaj minut, medtem ko 80 l bojler 2 kW el. moč vleče nepretrgoma nekaj ur.
Te moči pa se po vodu "nalagajo" ena na drugo, od vseh naših naprav, sosedovih naprav, ... če naprave delajo kratek čas je velika verjetnost, da ne delajo istočasno, pri polnilnicah EV, TČ, bojlerjih, ... pa je velika verjetnost časovnega prekrivanja.
Poleg termične omejitve zaradi segrevanja (izgube v omrežju pokrivamo mi preko omrežnine, naraščajo pa izgube s kvadratom toka), so pri dolgih vodih problem še napetostni padci. Torej je smiselno, da se moč časovno čimbolj razmaže, da so tudi stroški izgub in napetostni padci čim nižji.
Povezava za deljenje
Deli na druge strani