Mesec prispe na pomembno prireditev, vendar mu na vhodu pot prekriža ogromen varnostnik.
Varnostnik: "Oprostite gospod, ampak brez vabila ne morete vstopiti."
Mesec "Ampak to sem vendar jaz, Luka Mesec!"
Varnostnik: "Prav, pa mi pokažite svoje dokumente."
Mesec: "Pa ravno danes nimam s seboj nobenih dokumentov. Osebno sem pozabil doma."
Varnostnik: "Žal mi je, ampak resnično vam ne morem dovoliti vstopiti."
Mesec: "Pa kaj je zdaj to? A me se nikoli niste videli na televiziji? Dajte me malo boljše pogledat, no!"
Varnostnik: "Res je, zelo ste podobni, ampak saj veste, kako je... Kar nekaj ljudi je na televiziji podobnih Mescu, še posebej v španskih nadaljevankah... Dokazati boste morali, da ste res Luka Mesec."
Mesec: "Kaj pa želite, da naredim?"
Varnostnik: "Ne vem. Tudi Zahovič je pozabil dokumente, pa smo mu dali nogometno žogo in je pokazal, da obvlada in je lahko vstopil.
Srebotnikova je prav tako pozabila dokumente, pa je vzela tenis lopar in žogo in dokazala, da je to res ona."
Mesec: "Sranje, jaz vendar ničesar ne znam!"
Varnostnik: "Se opravičujem za neprijetnosti gospod Mesec... Vstopite."
Mlada ženska - ki ni bila posebej bistra - je pričakovala otroka. Že dlje časa je imela hude bolečine in babca ji je pregledala spodnji del trebuha, da bi videla, ali je otrok na poti. Bodoča mamica zastoka:
- "Najbolje je, da pogledaš tudi drugo stran. Moj mož včasih uporabi zadnji vhod..."
Danes so mi povedali en star italijanski vic o dveh "poslovnežih“. Prvi je starejši, uspešen gradbenik, ki živi v razkošni vili z bazenom, teniškim igriščem itn. Ime mu je Silvio. Ko ga obišče mlajši znanec, ki se kot poslovnež šele uveljavlja in staremu piha na dušo, kako zelo uspešen je, mu Silvio skromno odgovori:
- "Eh, nič takega... Treba se je znajti. Vidiš tisti viadukt tam? No, v resnici je malo nižji in ožji, kot bi moral biti. Tisto, kar smo tam prihranili, je zdaj tukaj... Preprosto, ne?"
Mladi "poslovnež“, ki se je komaj začel družiti z velikimi ribami in mu zavezovanje kravate še vedno dela preglavice, se zasmeji, ga potreplja po hrbtu in odide.
Čez dve leti Silvio presenečen dobi povabilo na zabavo k taistemu "začetniku" in ko se pripelje v bližino njegovega domovanja, osupel ugotovi, da mladi "poslovnež“ živi v palači, ki jo obdajajo vrtovi, v bližini pa je celo umetno jezero in golf igrišče z devetimi luknjami. Ves navdušen se gostitelja takoj loti z vprašanjem, kako za vraga mu je uspelo v zgolj dveh letih narediti takšen posel.
Mladec pa odgovori:
- "Stari moj, preprosto, čisto preprosto. Samo poslušal sem te.“
- "Kako to misliš?!“ se čudi stari tajkun.
- "No, ali vidiš tam viadukt?“
- "Ne..."
P.S.:Ne vem zakaj, ampak zdi se mi tako znan, kot da sem to že nekje prebral...
Prosimo, da se nemudoma zglasite pri vašem osebnem zdravniku in s seboj prinesete vzorec krvi in blata. Po naročilu vašega delodajalca bomo preverili ali vam je delo v krvi ali se poserjete na delo.
Janez v časopisu prebere oglas za shujševalno podjetje. Ves srečen nad odkritjem pokliče njihovo tajnico in se prijavi za tridnevni program " Minus 5 kg ".
Naslednji dan na vrata potrka 19 - letna lepotica, ki ima na sebi le tekaške copate in okoli vratu napis "Če me uloviš, sem tvoja!" Brez pomislekov se požene za njo, ter jo po nekaj kilometrih popolnoma izčrpan dohiti in si jo privošči z zadnjimi močmi.
Enako se ponovi naslednja dva dneva.
Četrti dan tehta natančno 5kg manj.
Navdušen še enkrat pokliče podjetje in naroči petdnevni program "Minus 10 kg ." Naslednji dan zasliši trkanje na vratih, in ko jih odpre, se pred njim bohoti najlepša ženska, na sebi pa ima le tekaške copate in napis: "Če me uloviš, sem tvoja!" Janez oddirja za njo.
Ker je dekle v odlični formi, potrebuje kar nekaj časa, da jo ulovi, a je seks z njo vreden vseh naporov. V naslednjih dneh se rutina ponovi in Janez šesti dan veselo ugotovi, da je shujšal 10 kg .
Odloči se, da bo tokrat šel do konca, in naroči še sedemdnevni program "Minus 20kg."
"Ste prepričani?" ga vpraša tajnica pri podjetju. " To je naš najtežji program."
"Popolnoma", odgovori Janez. Naslednji dan zopet zasliši trkanje na vratih, in ko jih
odpre, pred sabo zagleda mišičastega črnca, ki na sebi nima ničesar, razen roza tekaških copat,
Aha, torej je vse to res. Ker če ne bi bilo, bi že napisali argumente in dokazali, da ni res.
Izkušnje so me naučile, da če je nekaj res, pa ni po godu določenim, se potem avtorja poskuša očrnit in prikazat kot neverodostojnega. Poleg tega se prikazuje, da je nekdo slab že samo zato, ker je simpatizer SDS.
Človek dobi občutek, da večina Slovencev ni srečna, če ni nesrečna.
In če bo šlo to tako naprej, me bodo počasi pripravili do tega, da bom pa na naslednjih volitvah res volil SDS in Janšo. Iz principa! Če me že označijo za SDS prijateljčka, bom pa to res postal...
Ja, pa še eno reč sem se spomnil, da moram napisat o požaru na Krasu (samo tako, informativno) : Poleg vsega gašenja, ki so ga slovenski helikopterji opravili v teh nekaj dneh, so še 12 krat reševali v visokogorju.
Je pa vsaj en helikopter spet z gasilci, tokrat gasijo na Matajurju - najverjetneje je užgala strela.
Tole pisanje mi je nekdo poslal na emajl. Hja, no, zanimivo za prebrat. Ni pa ta moj prijatelj avtor tega, ampak je tudi on to dobil od prijatelja, ki je dobil od prijatelja,...
Kakorkoli, to je to:
V preteklih dneh in tednih smo v medijih poslušali bombastične napovedi, kako vlada dela in sprejema ukrepe za boj proti draginji. Super!
Ceno elektrike bo vlada zaustavila za visoko tarifi 0,118 evra, za nizko tarifo na 0,082 evra in za enotno tarifo na 0,098 evra. Superheroji bodo s tem znižali ali zaustavili inflacijo. V medijih pa o tem oh in sploh samo superativi. Vlada končno dela s polno paro.
Torej, poenostavljena razlaga teh ukrepov vlade: cena dobrin se dvigne za npr. 20 %, vlada jo zniža z ukrepi (regulacijo) za 10 %. In to tako traja neko časovno obdobje, delavci delajo za isto plačo naprej, bentijo, a potrpijo. Vlada pa to razglasi za uspešen socialni ukrep, s katerim so rešili draginjo.
Čez nekaj časa regulacijo ukinejo, cene se zopet dvignejo za 20 %, vlada zniža cene z regulacijo le-teh za 10 %, plače delavcev pa so še vedno iste. Sicer delavci bentijo, a še vedno delajo naprej, saj so jim ostale plače nominalno enake, samo da sedaj pač za njih lahko kupijo manj. Vlada pa ta ukrep zopet proglasi za svoj uspeh.”
O majcenem catchu – po domače kavlju – ki je bistven, pa nihče nič. Poglejmo na primeru regulacije cen električne energije:
Pri največjih trgovcih z električno energijo so cene trenutno take:
Gen-I bo po podražitvi z 1.8. 2022 imel cene 0,0869 evra za visoko tarifo, 0,0599 evra za nizko tarifo in 0,0819 evra za enotno tarifo,
Petrol pa ima po veljavnih cenikih na današnji dan (brez akcij in popustov) ceno 0,09395 evra za visoko tarifo, 0,0599 evra za nizko tarifo in 0,08405 evra za enotno.
Cene so še vedno krepko pod reguliranimi. Torej gre za tiho soglasje države k dvigu cen. In tega ne moremo imenovati ustavljanje inflacije ali nižanje draginje, pač pa reguliran dvig cen v smislu socialistične ekonomije!
Torej gre za tiho soglasje države k dvigu cen. In tega ne moremo imenovati ustavljanje inflacije ali nižanje draginje, pač pa reguliran dvig cen v smislu socialistične ekonomije!
In izračun prihrankov, na kak način so ga dobili? Ali so predvideli, koliko se bo električna energija podražila do konca naslednjega leta? Imajo stekleno kroglo ali pa so obiskali kakega vidca? Noro, samo da vlada dela s polno paro. Pa vendar, kdo ima koga tu za norca?
In kaj o tem mediji? Le novinar z nizko moralo lahko o tem piše v superlativih. Ali pa navaden hlapec, plačanec. Gre za novinarstvo brez vsake samorefleksije, za podporo, ki pač “bilda” vlado.
Naši provladni novinarji me spominjajo na vic o Črnogorcu, ki je v nekem lokalu slučajno gledal tek na dolge proge in komentiral nastop tekmovalca, ki je začel zaostajati za ostalimi, kaka reva je, kako je nesposoben, debil, kreten… . No, pa mu eden od sogledalcev razloži, da je ta tekmovalec, nad katerim se znaša, njegov črnogorski rojak. In gledalec takoj zamenja ploščo, bolje rečeno, perspektivo: »Vidi junačino, goni sve pred sobom!« (ali v prevodu: »glej junaka, vsi pred njim bežijo«).
Ja take novinarje imamo, še podražitev prikažejo kot vladni uspeh!
Žena se približa možu v istem negližeju, kot ga je nosila na poročno noč. Pogleda dragega in reče:
- "Srce, se še spominjaš, kdaj sem to nosila in kaj si mi takrat rekel?"
Pogleda jo in odgovori:
- "Da, draga."
- "No, in kaj si mi rekel tisto noč?"
Mož premisli:
- "Če se prav spominjam, sem ti dejal da bom posrkal življenje iz teh velikih jošk in te poseksal, da ti bodo izstopili možgani."
Žena se zasmeji:
- "Ja, to si rekel, točno tako. In zdaj, 50 let pozneje, nosim isti negliže. Kaj pa praviš nocoj?"
Mož jo premeri od nog do glave in izjavi:
- "Misija izpolnjena!"
Gre Slovenska vladna delegacija na obisk v Švico in se tam srečajo s Švicarsko vlado. Presenečeni ugotovijo, da ima Švica Ministrstvo za pomorstvo. Začudeni vprašajo Švicarske predstavnike:
- "Kako to, da ima Švica Ministrstvo za pomorstvo, pa sploh morja nima?"
- "Hja, saj imate tudi v Sloveniji Ministrstvo za finance, pa financ nimate..."
Policist patruljira ponoči po parkih in lovi parčke, ki se v avtih skrivajo pred očmi javnosti. Naenkrat opazi avto z razsvetljeno notranjosto. Previdno se približa avtu in opazi na vozniškem sedežu sedečega mladeniča z računalniško revijo v roki, na zadnjem sedežu pa sedi mlado dekle in plete. Radovednost ga premaga in previdno potrka na voznikovo okno. Mladenič odpre okno in reče:
- "Dober večer, gospod policist, je kaj narobe?"
- "Kaj pa delaš tu?"
- "No ja, berem revijo, gospod policist..."
Policist pokaže s prstom na dekle in vpraša:
- "In ona, kaj dela ona?"
Mladenič skomigne:
- "Gospod policist, mislim da plete pulover."
Policistu ni nič več jasno, niti vreme ne. Mlad par v avtu ponoči na "ljubezenski točki", ne dogaja pa se nič, kar bi človek pričakoval od te situacije. Zmedeno povpraša mladeniča:
- "Mladi mož, koliko si pa star?"
- "25 let, gospod policist"
- "In ona, koliko je ona stara?"
Mladenič pogleda na uro in odgovori:
Nekoč je živel mož, ki je delal v tovarni Eta Kamnik, in je imel zares neverjetno željo, da bi dal penis v rezalko kumaric. To je trajalo več let in ker tega ni mogel več prenašati, se je odločil, da poišče profesionalno pomoč.
S psihiatrom sta po nekaj mesecih temeljitega dela in seans ugotovila, da to ne vodi nikamor, saj je bila možakarjeva želja premočna. Psihiater je ugotovil, da bo bolje šele takrat, ko bo končno storil to, kar mu ne da miru.
Mož se odloči, da ga bo poslušal in naslednji dan je to tudi storil. Tako pride iz službe že okrog enajstih dopoldne. Žena ga zaskrbljeno vpraša, kaj se je zgodilo, da je tako hitro doma.
Mož ji prvič v življenju pojasni svojo željo po penisu v rezalki kumaric in da tega več ni mogel zdržati in je danes storil, kar si je tako želel. Žena vsa panična steče k njemu, mu sleče hlače in ugotovi, da je med nogami vse v najlepsem redu.
Pogleda ga in reče:
- "Ne razumem! In kaj se je zgodilo z rezalko kumaric?"
- "Hja, mislim, da so tudi njo odpustili..."
Saj veš kaki "jeziki" bi bili, če ji nebi bilo tam....
Ja, to vem, zato sem napisal, da je razumljivo, da je tam Šarec kot dotični minister. Kaj so pa ostali delali? In če so že delali dren, bi prišli vsi hkrati enkrat in konec. Mislim, to je nekako tako, kot bi prišlo nekje do prometne nesreče in bi reševalci imeli polne roke dela pa bi se še mimoidoči zraven ustavljali in ovirali reševalce češ, da ne bi kdo rekel, da jim je vseeno za ponesrečence.
Čeprav, ko tole prebiram, hja, saj to v bistvu se dogaja, samo da včasih takim rečemo "prekleti firbci" včasih pa "skrbni politiki", odvisno, kako potrebujemo...
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
A tip to resno? Začetek konca prostovoljnega gasilstva? Očitno ni samo v Kopru močno sonce, ki nažiga v glavo...
Od kar imam Forda, sem postal pešec...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani