Sploh nisem dejal, da je bilo idealno in ja precej smo švercali in zelo velik so carinki stran gledali, čeprav so vedeli kaj se dogaja. Mi smo vsaj imeli to možnost iti tako na zahod kot na vzhod brez nekih hudih težav. Ostali na vzhodnem bloku niti približno niso imeli te sreče.
Ja drži, ni bilo kinderjajčkov, pa tud kake milke ne, včasi hje bla kava problem, drugič prašek. Ampak kdor ni na riti sedel in se smilil samemu sebi je pač šel stvari iskat čez mejo, ki ni bila zaprta. To so bili lepi družinski izleti recimo v KGM pa v Trbiž po kavbojke pa če kaj bi se našlo.
V trgovinah pri nas je bilo dovolj vsega, da nisi bil lačen, je pa res da je manjkalo kakšne hochštaplerske robe. Ja avto si verjetno takrat težje kupil si pa zato takrat veliko lažje prišel do nepremičnine. Dve delovski plači pa nekaj kredita pa se je dalo hišo zgradit. Danes,hmmm iz nule brez, da že kaj imaš je to misija nemogoče s povprečno slo plačo.
Mogoče imaš ti tak občutek, ker imate na železnici res visoke plače, medtem, ko večina tega nima in marsikdo danes v t.i. demokraciji in opevanem kapitalizmu živi slabše kot je v jugi. Kaj ti pomagajo neskončne izbire v trgovini, ko moraš pa preračunavat in seštevat kaj in koliko si lahko kupiš in ko ti je kinderjajček na dosegu roke a v denarnici oz. računu ni denarja, da bi ga kupil.
A si upaš rečt, da je imela slovenija v jugi več procentov revežov in siromašnih kot jih je recimo danes?
Aja pa v demokraciji okoli leta 2002 sem ravno tako švercal iz Italije (oziroma celo iz San Marina) airsoft puške in pištole in čakal a bo carinik se spravil na kontrabant. Nas je rešila takrat neka suha klobasa, ker je razsajla slinovka in parkljevka pa se ni smelo nosit mesa čez mejo. Smo jo odvrgli v koš in je bil carinik zadovoljen mi pa s polnim kuferamom airsoft robe veselo v Slovenijo. Zanimivo, srce mi je bol utripalo, kot takrat, ko sem v jugi švercal v jugotu Amigo 500 konec leta 1988.
Kje si pa v komunizmu v jugi dobil nemško Varto?...in govorim o nepolnljivih baterijah....vse je bilo v jugi narejeno,razen če si šel čez mejo in prišvercal.
Sem "doma" iz Gornje Radgone,in govorim iz izkušenj😉...oče delal čez mejo v Bad Radkersburgu,in če si rabil kavo itd...se ve,kako je bilo...vsi cariniki so dobivali kavo pri njemu...za dve leti+ je imel rezervirane vse avstrijske plače pri privatnikih,k so nucali devize za surovine in rezervne dele za stroje-so dobesedno stali v vrsti in čakali,kdaj pride z plačo...se spomnim kot da je bilo včeraj,ko sem prinesel pomarančo v osnovno šolo-so gledali kot deveto čudo.
Pa je nam zaradi očetove službe bilo malce lažje...je kdaj miklavž prinesel kakšen majhen set Lego kock,Rama je skoz bila v hladilniku,kave zmeraj dovolj...enkrat je oče celo kupil 20 kinderjajčkov z "kapicami" za obesiti na novoletno jelko....čez dva dni ni bilo več nobenega jajčka na jelki😄.....
...ostalim pa ni šlo tako🙁....drugo so bili "prvorazredniki"-komunistični funkcionarji,....a raja....
A tebi je bilo pa fino?...vsaj kar se mene tiče,lahko gnilo jugonostalgijo...si lahko sam misliš,da ne bom žaljiv...
Haha dober vic, sej bi ti verjel, če ne bi takrat živel v delovski družini in ni bil noben komi funkcionar. Yuga ni bil geto, tko da please ne me prepričevat, da si lakoto tolkel in da so bile pomaranče deveto čudo. A sadnih jogurtov tud ni blo?
Še če slučajno ni udarnih jam, so pa tako grbinaste, kot da bi jih z goseničarjem valjali...
A ti to opisuješ ceste v tvojih zabačencih? Moja Mazda se čist lepo vozi po SLO cestah, tko da nimam nekih blaznih pritožb. Ne bom rekel, da ne bi lahko bilo boljše, je bilo pa nekoč bistveno slabše kot je danes.
Seveda so...vsake nove gume so boljše dokler so nove. Jaz bi pa rad res dobi take, da bodo recimo na polovici obrabe imele še vedno vsaj 80% zmogljivosti novih. A sploh obstajajo take?
Jaz osebno te pireli zimske nebi dal gor. Meni ni všeč profil. Manjka mi vzdolžni kanal...
Drži, brez kanalov ne držijo smeri tako dobro kot tiste s kanali.
Zdaj, k sem na letnih z vzdolžnimi kanali avto res lepo drži smer in občutek je za razred do dva boljši kot na zimakih. Vožnja tako lepo svilnato gladka, da bi se kr vozil in vozil. Na suhem asfaltu pa tudi skozi ovinke primejo res dobro in te kar vabijo, da mal bolj dinamičnno odvoziš kak ovinek.
Zato bi tele Bridgestonke kar obdržal še nekaj časa, ker so res dobre - bom pa videl ob prvem dežju a so še dorastle varni vožnji po mokrem. Če niso gredo dol pa ne glede na to, da so v suhem res dobre.
Ej a veš, da je še nisem dobil... Še vedno se v tisti latrini od Capturja vozim. Zadnji info je, da pride čez 10 dni. Sej bi verjel ampak po izkušnjah dvomim, da bo takrat.
Šel ko žival, ampak malo ga je vleklo v levo. Sem povedal lastniku. Tudi on je opažal potem, da ga vleče. Naslednji dan je šel na servis in je v RFT gumi bil vijak in je pustla.
Zato pa so teli senzorji za TPMS, ki morajo sporočit, ko tlak pade in to je pri RFT skoraj nujno, da ni take situacije, kot tale z Audijem, ko ne veš, da ti je guma preluknjana.
Imate kaj izkušenj z RFT gumami? Imam na SLK Bridgestone RFT in sicer 17-colke s 45 višine, pa enih 6 let so stare, to je takooo neudobno za vožnjo. Sicer domnevno ne rabiš rezervnega kolesa, pa vseeno tako trda vožnja ni bila niti prej na Z4, pa je imel bistveno nižje pnevmatike; višine 35 pri 255 širine na 18-palčnih platiščih.
RFT imajo tako močne bočnice, da avto ne pade na feltno, ko se guma sprazni. S tem je žel guma trda kot sam satan in zato se prav dobro dejansko ni nikjer prijela. Jaz bi jih na tvojem mestu zmetal dol in vzel nekaj bolj normalnega in nekoliko bolj prijaznega hrbtenici. Tega žal ne moreš naredit z nobenimi RFT gumami, čeprav imajo to super lastnost, da tam pa res ne rabiš ne rezerve in ne kita za flikat.
Menimo se o višini gume in ne o premeru kolesa (guma + felna).
235/45R18 na Focusu in 235/45R17 na Mondeotu ima guma usto višino. Samo premer felne in gume se je spremenil.
Sem razumel, da te moti višina bočnice, jaz pa bolj razlgam, da v kolikor je homologirana ta dimenzija, da mu je edina opcija, da vzame 19 colske in s tem zniža bočnico za dober centimeter in še vedno ohrani enak obseg gume.
Da pa ne zvrača gume je pa potrebno pumpat kar velik in bohnedej gledat tistih nalepk o priporočljivem tlaku. S tem pa zmanjšaš občutek udobnosti, ki bi ga načeloma višja guma prinesla in na koncu si na tem, da je boljš met 19 colske 😆
Butasti Nemci se v 100 letih niso naučili nič. Svojo gospodarsko krizo gredo reševat na enak način kot jo je Hitler.
Žal še bolj je pa hudo, da folk ne spregleda. Pa sej WW2 spet ni tako daleč nazaj, da bi pozabili kaj se je dogajalo takrat. Je špa tako, da žabo se počasi kuha, da ne opazi, da je nekaj hudo narobe... in ja zgleda, da smo mi ta žaba.
Tak warmongering v EU ni bil viden še nikoli in mene je osebno prekleto strah, kaj nam mislijo zakuhat. In kje so zdaj raznorazne aktivistične skupine. Za vsak pasji drekec protestirajo zdaj pa je dejasnko čas za vseevropski protest so pa tiho kot miške, kot, da smo se vsi sprijaznili, da gremo spet v vojno za interese elit in bogatašov.
Pa glih to naj bi bila velika prednost GY F1 Asy. 6, da so med najtišjimi gumami sploh. @50keda kolk pa si tole polnil? Lahko, da je premalo pa se po zunanjih robovih vozi in ker je tam narezano oddaja zvok. To je stalni problem GY F1 (smreka profil) od prve generacije naprej. Sem jih mel na 3.0 in 2.8 zadaj, da so se obrabljale pravilno in bile fenomenalne gume. Verjetno ene najboljših ever.
Tudi kasnejše Asymetric sem pumpal, kar precej okoli 2.8. Pač UHP gume.
Jaz sem pa samo zamenjal zimske gojzerje za letne superge. Na dveh Mazdah in še obe oreng spucal, presesal. Pa je šel dan naokrog. Čedalje bolj počasen sem 🤥
@50keda poročaj kako se obnesejo, da vidim a še pred poletjem sam zamenjam orig. Bridgestonke. Pismo, morebiti pa tale Mostnikamen ima nek globlji pomen - recimo trde gume kot kamen, zdržijo pa zato kot kamnit most.
Super, če je tako, ko boš naslednjič prodajal mi sporoči na ZS, da te nato po tvoji teoriji kot kupec še malo stisnem v kot, in je prodano. 😃
Velja. Sam moja cena je tako nizka, da se ne pogajam več, ker se mi ni treba. Če dam tak oglas bom dobil precej klicev, tako da se lahko na koncu še kakšno avkcijo gremo.😁
Kar verjemite, da "lobiji" delajo v obe smeri. Pri čemer je naftaški lobij daleč največji na planetu ... ker mu to omogočate. Hmmm, a veš koliko izdelkov je narejenih iz bafte ali s pomočjo nafte. Promet je samo del uporabe nafte. Predlagam, da jim to onemogočih in se odrečeš vsemu, kjer je nafta zraven. Poročaj kako je šlo.
Lobiji, ki zagovarjajo avtomobile z motorji na notranje zgorevanje (ICE), imajo več ekonomskih, političnih in strateških interesov. Glavni razlogi za njihovo vztrajanje pri ICE vozilih so:
1. Gospodarski interesi avtomobilske in naftne industrije
Ogromne investicije v ICE tehnologijo – Avtomobilske korporacije so desetletja vlagale v razvoj in proizvodnjo motorjev z notranjim zgorevanjem. Prehod na elektrifikacijo bi zahteval prestrukturiranje proizvodnje in odpust zaposlenih. To je larifari, korporacije zanima samo zaslužek in če se bo dalo met manj zaposlenih bodo to takoj naredili. Če bodo dobički večji ravno tako.
Naftna industrija – Z elektrifikacijo se zmanjšuje povpraševanje po nafti. Naftni giganti, kot so ExxonMobil, Shell in BP, lobirajo proti hitremu prehodu na EV. Preberi zgoraj kaj vse je iz nafte.
Avtomobilska poprodaja in servisi – ICE vozila potrebujejo več servisiranja (olje, filtri, izpušni sistem), kar je ključen vir dohodka za avtosalone in mehanične delavnice. Je pa ni, ogromno prihodka prinesejo popravila poškodb in tukaj EV-ji vodijo z naskokom. Zavarovalnice že dvigujejo cene zavarovanj EV-jev in to v tujini že kar pošteno.
2. Politični vpliv in regulativa
Zaviranje strožjih emisijskih standardov – Lobiji pritiskajo na vlade, da ne uvajajo prehitrih omejitev za ICE vozila ali da ponujajo izjeme. Politiki verjetno ne vedo toliko o tem, kaj je možno in kaj ne. Trenutno jahajo na populizmu zelene agende. Ko se bo to kljuse utrudilo bo prišel trenutek neprijetne resnice.
Geopolitični interesi – Nafta ostaja ključen vir moči za številne države (Rusija, Savdska Arabija, ZDA). Elektrifikacija zmanjšuje njihovo globalno ekonomsko vlogo. Nafta je vedno bila in še dolgo bo geopolitični interes. Beri zgoraj zakaj. Cestni promet je le delček tega.
Subvencije in davčne ugodnosti – Naftni in avtomobilski lobiji si prizadevajo za ohranitev davčnih ugodnosti za gorivo in ICE vozila. Na ta je pa lovska, da bolj ne bi moglo biti. Nafta je med najbolj obdavčenimi dobrinami in praktično brez ugodnosti. Če ne bi bilo tako bi bil liter bencina tam nekje okol 75 centov. Z vsemi mogočimi obdavčitvami ICE umetno držijo EV-je pri življenju, saj dobesedno subvencije držijo EV-je nad gladino.
3. Psihološki in kulturni vidiki
Čustvena navezanost na ICE vozila – Mnogi ljubitelji avtomobilov imajo raje zvok, moč in tradicijo motorjev z notranjim zgorevanjem. Drži, EV-ji so precej anemični kosi bele tehnike. Iz A do B ok, duše pa nobene.
Skepticizem do novih tehnologij – Določeni krogi (zlasti konservativni) nasprotujejo hitrim spremembam in želijo ohraniti status quo. Haha kera buča, ko se bodo nove tehnologije izkazale ne bo potrebno nobenih subvencij in nasilnega uvajanja. Same bodo prevzele primat.
Strah pred izgubo delovnih mest – Prehod na EV lahko ogrozi številna delovna mesta v proizvodnji motorjev, menjalnikov in povezanih komponent. To je zelo šibek argument, ker danes bistveno več delovnih mest zgubi rinjenje z glavo skozi zid za uvajanje EV-je, ki se ne prodajajo v takih količinah, da bodo fabrke obstale. V Eu se lahko zgodi, da ostanemo praktično brez celotne avto industrije in bodo mogoče ostali le butični proizvajalci. Če se to zgodi bo krivec EV in ne ICE.
Visoke emisije CO₂ – Avtomobili z notranjim zgorevanjem prispevajo k podnebnim spremembam. To je že davno dokazano, da ne drži
Zrak v mestih – Izpusti dušikovih oksidov (NOx) in trdih delcev negativno vplivajo na zdravje prebivalcev. Pri novejših čistejših motorjih je vpliv relativno majhen
Naraščajoče okoljske omejitve – Mesta uvajajo nizkoemisijske cone (LEZ), kjer so ICE vozila prepovedana ali obremenjena z dodatnimi stroški. To je zgolj posledica agende, ne pa dejanskega stanja
2. Stroški lastništva
Višji stroški goriva – Električna energija je cenejša na prevožen kilometer kot bencin ali dizel. Delno drži ampak le v primeru domačega polnjenja. Ampak višja nabavna cena izniči ta prihranek.
Vzdrževanje – ICE avtomobili imajo več gibljivih delov kot električna vozila (EV), kar pomeni večje tveganje za okvare in dražje servise. Po statistikah ne drži predvsem zaradi nove tehnologije, ki je podvržena napakam.
Vrednost na trgu rabljenih vozil – Vrednost ICE avtomobilov bo v prihodnosti hitreje padala zaradi manjšega povpraševanja. Sploh ne drži, trenutno imajo EV-ji veliko večji padec vrednosti kot ICE.
3. Regulativa in prihodnje prepovedi
EU regulativa – Po letu 2035 bo v EU prepovedana prodaja novih avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje. Umetna zgodba za katero nihče ne ve ali se bo uresničila. Trenutni trend kaže, da ne bo šlo.
Davčne olajšave – Električna vozila so pogosto deležna subvencij in davčnih olajšav, medtem ko se obdavčitev ICE vozil zaostruje. Spet del te umetne zgodbe. Edino kar preostane odločevalcem je obdavčevanje ICE.
Prepovedi dizelskih vozil – Številne države že omejujejo ali napovedujejo prepoved dizelskih vozil v urbanih območjih. Predvsem je govora o starih dizlih, kar bi rekel, da ima celo nek smisel.
4. Razvoj električne mobilnosti
Večja ponudba EV – Avtomobilski proizvajalci močno vlagajo v elektrifikacijo, kar pomeni večjo izbiro in konkurenčne cene. Žal ne, proizvajalci so trenutno tako zmedeni in delajo an ban odločitve in dobesedno gemblajo.
Doseg in infrastruktura – Razvoj hitrih polnilnic in baterijskih tehnologij zmanjšuje težave z dosegom. Hitre polnilnice ne ustvarjajo elektriko, ampak jo elektrarne.Če ne bo dovolj proizvodnje elektrike ti same polnilnice kurckej zaležejo. O prenosnem omrežju pa sploh ne bom načenjal zgodbe.
5. Vozniška izkušnja
Tišja in bolj gladka vožnja – EV-ji ponujajo več navora, tišje delovanje in boljšo vozno dinamiko. Navor je velika prednost in je velik DA, hrup je pa dan danes več ali manj odvisen od pnevmatik. Pri nizkih hitrosti se morajo EV-ji oglašat, ker so drugače nevarni pešcem. vozna dinamika je zaradi bistveno večje teže bolj vprašljiva. Pospeševanja na ravnem ja, vožnja po ovinkih pa ne.
Brez menjavanja prestav – Električni pogon omogoča enostavno in udobno vožnjo. To zna vsak avtomatik
Zaradi teh razlogov vedno več ljudi prehaja na električna in druge alternativne pogone ter opušča tradicionalne ICE avtomobile. Trenutno več ali manj samo entuzijasti in bogatejši. Ostali pa večino nimajo ne pogojev za polnjenje, ne toliko denarja niti še ne zaupajo dolgoživosti EV-jev. Marsikdo je navajen, da mora avto zdržat 20 let, pri EV-jih to ne bo možno.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Moja Mazda se čist lepo vozi po SLO cestah, tko da nimam nekih blaznih pritožb. Ne bom rekel, da ne bi lahko bilo boljše, je bilo pa nekoč bistveno slabše kot je danes.
Napisano
Sploh nisem dejal, da je bilo idealno in ja precej smo švercali in zelo velik so carinki stran gledali, čeprav so vedeli kaj se dogaja. Mi smo vsaj imeli to možnost iti tako na zahod kot na vzhod brez nekih hudih težav. Ostali na vzhodnem bloku niti približno niso imeli te sreče.
Ja drži, ni bilo kinderjajčkov, pa tud kake milke ne, včasi hje bla kava problem, drugič prašek. Ampak kdor ni na riti sedel in se smilil samemu sebi je pač šel stvari iskat čez mejo, ki ni bila zaprta. To so bili lepi družinski izleti recimo v KGM pa v Trbiž po kavbojke pa če kaj bi se našlo.
V trgovinah pri nas je bilo dovolj vsega, da nisi bil lačen, je pa res da je manjkalo kakšne hochštaplerske robe. Ja avto si verjetno takrat težje kupil si pa zato takrat veliko lažje prišel do nepremičnine. Dve delovski plači pa nekaj kredita pa se je dalo hišo zgradit. Danes,hmmm iz nule brez, da že kaj imaš je to misija nemogoče s povprečno slo plačo.
Mogoče imaš ti tak občutek, ker imate na železnici res visoke plače, medtem, ko večina tega nima in marsikdo danes v t.i. demokraciji in opevanem kapitalizmu živi slabše kot je v jugi. Kaj ti pomagajo neskončne izbire v trgovini, ko moraš pa preračunavat in seštevat kaj in koliko si lahko kupiš in ko ti je kinderjajček na dosegu roke a v denarnici oz. računu ni denarja, da bi ga kupil.
A si upaš rečt, da je imela slovenija v jugi več procentov revežov in siromašnih kot jih je recimo danes?
Aja pa v demokraciji okoli leta 2002 sem ravno tako švercal iz Italije (oziroma celo iz San Marina) airsoft puške in pištole in čakal a bo carinik se spravil na kontrabant. Nas je rešila takrat neka suha klobasa, ker je razsajla slinovka in parkljevka pa se ni smelo nosit mesa čez mejo. Smo jo odvrgli v koš in je bil carinik zadovoljen mi pa s polnim kuferamom airsoft robe veselo v Slovenijo. Zanimivo, srce mi je bol utripalo, kot takrat, ko sem v jugi švercal v jugotu Amigo 500 konec leta 1988.
Povezava za deljenje
Deli na druge strani