Boss

Jaz bi tud ?el in bi vse skupaj skombiniral za avtoslalomom (od gostilne do gostilne )... ne, ne, resno ne vem a bi ?el takoj zjutraj na sejem pa pol pofirbcat tekmovalne vo?nje al bi ?el popoldne na sejem ?

svinjsko grdo, glavni krivec je pa topoglava perjad, ki vsa naduvana naokrog v tjulnjih pla??kih paradira - ogabno za bruhat druga? pa ve? o tem na www.harpseals.org

kaj pa ?e bi na plin pre?altal?

yes...zlatni lanac za Mazdico

V zadnjem AM so "kon?no" testirali Mazdo 6 CD143TE in so jo resni?no pohvalili - predvsem motor in njegove zmogljivosti Napisali so tudi, da takrat, ko so izvajali test dru?inskih limuzin ta mazda na ?alost ?e ni bila na voljo a ?e bi bila so zmogljivosti tako dobre (malce slab?e kot od Avensisa s 177KM), da bi bila Mazda na stopni?kah - po moje bi zmagala glede na zmogljivosti in seveda z zelo ugodno ceno.

Ker sem upo?teval naslednji preprosti nasvet, ki sem ga na?el v ?asopisnem ?lanku (mislim celo, da je bil to na? predesdnik!:->) , sem kon?no na?el svoj notranji mir. Nasvet pravi takole: "Kon?ati mora? vse stvari, ki si jih za?el." Zato sem pogledal okoli po hi?i, da bi videl vse stvari, ki sem jih za?el in pustil nedokon?ane... In preden sem danes zjutraj zapustil hi?o, sem do konca spraznil odprto buteljko rde?ega vina, spil se nekaj belega vina, prav tako tudi Whisky, Bailey's, J?germeister in Viljamovko, pojedel Aspirin in preostanek sirove torte ter vre?ko rumovih kroglic... Pojma nimate, kako od?tekano in notranje pomirjeno se po?utim...

a jest sem pol ?eh? ja sej moja ma ob?asno res kak?ne take izpade kot, da bi bila na ?e?kem izdelana - a ?e dam zavesce dol bo kaj bolj?e? al dam raje zavesce ?e za zadnja kolesa, da bo avto bolj uravnote?eno zgledal :ne vem:

Samo tole je nitro za atmosferske diesle, kjer jim ta NOS zgleda nadome??a turbo. Pridobljenih 50KM pa pri 6 ali 7 litrski ma?ini glih ni nek bistven powerup ali pa?

se pridru?ujem ?estitkam in najbolj?im ?eljam

no ker smo ?e glih pri legendi Chuck this out predvsem zadnja izjava je

@David: a pri cigaretah DDV v?gete na kompletno ceno? se pravi prodajno ceno brez dajatev + tro?arina ali samo na prodajno ceno brez dajatev pa se potem dodajo ?e tro?arine? Offtopic: Kar se ti?e pa luksuza pa po moje gorivo ne spada pod luksuz saj na?eloma ne moremo brez njega. Prakti?no je ni panoge, ki ne bi bila tako ali druga?e povezana z gorivi. Po drugi strani pa so cigarete res luksuz saj niso nujno potrebne za ?ivljenje... isto to velja za alkohol, nakit, luksuzne avtomobile, jahte, vikende, ... itd Je pa resda lahko pojmovanje kaj je luksuz zelo raztegljiv pojem: nekdo lahko re?e, da so ?emljice, kifl?ki luksuz saj na?eloma niso nujna ?ivljenska potreb??ina, ker imamo kruh. Isto za sokove - naj mulc vodo pije pa bo pre?ivel itd itd, da ne nakladam v tri krasne...

David, a si ti ne lasti? eno katrco? Mislim, da bo kar dobra menjava za f-ko? nikjer namre? ne pi?e za kateri avto si stavil, a ne? Ker ste se vsi na Davidoffa spravil sem mu moral malce pomagati, glede na to da sem verjetno delni sokrivec

ne vem ?e sem dobro razlo?il MPC cena je razumljivo razli?na saj so tro?arine za diesel bistveno vi?je kot za kurilca ampak prodajna cena brez dajatev bi verjetno morala biti enaka, ?e sta iz iste cisterne pre?rpana (seveda, ?e je to res in da ljudje ne nakladajo) OK...druga zadeva pa je davek na dodano vrednost, ki se ga obra?una na kompletno ceno (se pravi prodajno ceno + tro?arino!! oz. pri kurilcu ?e takso za CO2). Ker sta tro?arina in taksa CO2 davka, enostavno pla?ujemo davek na davek se pravi da je davek ?e dodatno obdav?en za primerjavo, ?e bi se davek "pravilno" obra?unaval, torej na prodajno ceno brez dajatev bi stal 95 oktanski namesto 225,6 "le" ?e 208,4 sit (razlika pri tankanju 50L je to 860 sit manj) Diesel namesto 226,5 bi stal 212,0 sit (pri tanku 50L je to 725 sit) Recimo mene na tak na?in obra?unavanja DDV dr?ava letno (50.000 prevo?enih km) oskubi za 47.000 sit - ni slabo , a ne?

saj vem, da je bedno vpra?anje samo a je komu jasno zakaj ima kurilc ni?jo prodajno ceno brez dajatev kot diesel... baje pa naj bi ga v istih cisternah vozil samo da kurilca potem obarvajo :ne vem: Kurilno olje Velja od Prodajna cena brez dajatev Tro?arina Taksa CO2 DDV Maloprodajna cena [sIT/L] [EUR/L] 14.03.2006 107,622 4,995 7,800 24,083 144,500 0,603 Diesel 14.03.2006 116,273 72,477 0,00 37,750 226,500 0,945 vir za strukturo cene: Petrol d.d.

323f in David: tole dogovarjanje okoli stav je bilo v tem topicu. Glede na vse napisano sem bil jaz najve?ji krivec, ampak David, ti pa si se neki za avte menjat menu ... :ne vem:

Prejeli smo: Prometna (ne)varnostRedakcija Financ finance@finance-on.net V Sloveniji je bilo v letih 1954-1995 19.343 ?rtev prometnih nesre?. V letih 1995-2000 pa 1.727, v letih 2000-2005 je bilo 1.317 ?rtev. Pri nas se premalo ukvarjamo z vrednotami ?love?kih ?ivljenj. V dobrih pol stoletja smo izgubili 23.387 ?ivljenj, (za primerjavo Ptuj ima 23.242 prebivalcev). Po bruseljskih vrednotah ?love?kih ?ivljenj je gospodarska ?koda v ?rtvah za Slovenijo 83 milijard EUR. Po skupni oceni na ravni EU se je med letoma 2001 in 2005 ?tevilo smrtnih ?rtev zmanj?alo za 5 % na leto. ?al Slovenija ni izpolnila pri?akovanj in spada v zadnjo skupino s 137 ?rtvami na milijon prebivalstva za leto 2004, zato ni dobila pozitivne ocene. Bolj?e so Malta, Nizozemska, ?vedska in Zdru?eno kraljestvo med 50-60 ?rtvami na milijon prebivalcev. Slab?i od nas sta Litva in Latvija. Zna?ilno za odgovorne v Sloveniji, ki kreirajo prometno politiko je premalo strokovnih, logi?nih in premi?ljenih ukrepov, predpisov in primernih zakonov. Kako ustaviti morijo na na?ih cestah? Kaj smo napravili do sedaj? Kdo, kako in kdaj bi moral hitro ukrepati? Za ve?jo varnost lahko in morajo prispevati najve? uporabniki cest sami. Nevestne in nevarne voznike "vzgojiti", da bodo postali varni. In kaj lahko in morajo napraviti odgovorni za prometno varnost? 1. Postavitev primernih, nedvoumno postavljenih, prave velikosti, primerni lokaciji in dobro vidne smerokaze. 2. Nimamo enotnega sistema krmiljenja semaforjev. ?asovno krmiljenje je nastavljeno, nelogi?no, nestrokovno in z razli?nimi sistemi krmiljenja. Ne poznamo zelenega vala krmiljenih semaforjev. Mnogi semaforji so krmiljeni tako, da ima prednostna cesta enak ?asovni interval, kot stranska cesta, kljub temu da je razlika v gostoti prometa 25:1 v korist prednostni cesti. 3. Vzdr?evanje cest, predvsem regionalnih, je mnogokrat neprimerna. Po?asna, nestrokovna in slabo organizirana obnovitvena in vzdr?evalna dela... 4. Ni enotnih in tipiziranih hitrostnih ovir v strnjenih naseljih (le?e?i policaji), razlika v vi?ini je 1:3, v dol?ini 1:20. 5. Znaki za omejitev hitrosti so postavljeni nestrokovno, nelogi?no in v?asih tudi ?kodljivo. Taka nestrokovna postavitev prometnih znakov povzro?a, da vozniki v?asih ne verjamemo, ne spo?tujemo in ne upo?tevamo prometnih znakov za omejitev hitrosti. 6. Zato bi morali opraviti strokovni pregled in korekcijo prometnih znakov in smerokazov po Sloveniji. Pri postavljanju znakov upo?tevati strokovnost, smiselnost, logi?nost tako, da bodo slu?ili prihajajo?i satelitski navigaciji in kontroli hitrosti vo?nje na na?ih cestah. Najve?ja pomanjkljivost omejitve hitrosti je skozi naselja. Definicijo naselja in omejitev hitrosti nimamo usklajeno z Evropo. Razlika je ta, da pri nas velja omejitev hitrosti od table z napisom kraja in do preklica kraja. V tem obmo?ju omejitve hitrosti zmanjka hi?, torej naselja in omejitev hitrosti ?e vedno velja. Na?a policija tu pridno lovi "nevestne" voznike, ki prekora?ijo hitrost. Svojo normo kaznovanih voznikov z lahkoto izpolnjujejo. V Evropi je omejitev hitrosti 50 km/h le v strnjenem naselju. Ostali del, kjer ni strnjeno naselje je 70 km/h, v Belgiji celo 90 km/h. Kaj bi pomenilo, ?e bi imeli evropske omejitve hitrosti skozi naselje pri nas? V Sloveniji je ve? kot 6.000 naselij. ?e predpostavimo (ugibamo), da je povpre?na dol?ina naselja 1 km, omejitev hitrosti 50 km/h je obi?ajno po celotni dol?ini naselja. Moj predlog omejitve hitrosti 50 km/h bi bil le v dol?ini strnjenega naselja. V tem primeru 100 metrov. Ostalih 900 metrov, kjer ni strnjeno naselje pa 70 km/h. Vozilo bi to razdaljo prevozilo v kraj?am ?asu za 0,31 minute. Ta prihranek na ?asu ni pomemben. Toda ko izra?unamo kon?ni prihranek vidimo slede?e: 6.000 naselij, 1.000 vozil dnevno, prihranek 0,31 min., 365 dni, vozilo porabi 6 l goriva na uro. Iz te predpostavke sledi, da v Sloveniji porabimo za vo?njo skozi naselja ?e dodatnih 68 milijonov litrov goriva ali dodatno potro?imo 15 milijard tolarjev. Koli?ina dodatno porabljenega goriva je zastra?ujo?a, ker povzro?a ve?je stro?ke prevozov, ve?je onesna?evanje spalnega naselja, vse ve?ja odvisnost od uvoza goriv, potratna poraba energije... 7. Regionalna in ostala kri?i??a je smiselno postopoma in v danih mo?nosti rekonstruirati v kro?i??a, ki so se v Evropi izkazala bolj varna in imajo ve?jo propustnost. 8. Napraviti evidenco voznikov, ki povzro?ajo preve? prometnih nesre?. S sodobno opremo je danes to mogo?e. S tem bi lahko varne voznike nagradili, nevarne pa obravnavali po posebnih merilih. Ta merila bi bila, da vozniki, ki napravijo povpre?no letno ve? nesre?, bi tudi pla?ali tolikokrat ve? zavarovanja. Voznik, ki letno prevozi dolo?eno kilometrino in v dolo?enih letih ne povzro?i prometne nesre?e ne pla?a zavarovanja... 9. Strogi nadzor in ukrepanje proti "kamikazam" na na?ih cestah. Tem voznikom omogo?iti, da si na za to primernih poligonih dajo du?ka za svojo ?ivahnost in v cestnem prometu vozijo varno po predpisih. V skrajnem primeru, ko kamikaze ne morejo, no?ejo ali ne znajo voziti varno, jim lahko sledi odvzem vozila. 10. Enako pozornost posvetiti prepo?asnim voznikom, ki vozijo recimo 20 % po?asneje, kot je dovoljeno. Ti prepo?asni vozniki so nevarni, ker ustvarjajo za sabo kolone in se ne ustavljajo ob varnem mestu, da bi sprostili promet za sabo. Tudi policisti ne opozarjajo in ne ukrepajo proti (pre)po?asnim voznikom.. To je nekaj predlogov za ve?jo varnost na na?ih cestah z ?eljo in v pri?akovanju manj mrtvih, manj po?kodovanih, manj dru?inskih tragedij, manj izdatkov za zdravljenje po?kodovanih, manj invalidov, manj odsotnosti z dela... Stane Jurjec, upokojenec

a ni bil to en von, mislim, da se je pisal Braun - Werner von Braun al neki tazga :ne vem:

mogo?e pa njegova bolj?a polovica sploh ne bo opazila yeah right, prvi?, k se bo hotla notr usest in bo z glavo ob rob strehe butnla mu tud dotatno nezgodno zavarovanje ne bo pomagalo... batine.press

ajoj najprej cinca, a bi al ne bi potem gre pa v extreme

pa ne, da si kak?no pico ?e na tak na?in zgubu ?

David, super Pa ?e moje pripombe: 1.) Oblika cesti??a ti kve?jemu zmanj?uje namerjeno hitrost kot je dejanska - se pravi avto gre po kro?nici, meritev je pa narejena po tetivi, ki je kraj?a kot je lok, ki ga omejuje omenjena tetiva. Tudi meritve so narejene na tako razdaljo, da se vse skupaj izni?i in so v bistvu razlike od dejanske hitrosti tako majhne, da niso omembe vredne. 2.) Stacionarni radar pred Golovcem ima takoj za radarjem omejitev 80km/h in ne ?e le v tunelu, seveda pa velja, da mora biti meritev opravljena na omejitev 100km/h, ker to resni?no velja do te table 80 in tudi na delu, kjer meri omenjeni radar 10.?len je cel zelo pomemben saj govori o varnostnih razlikah glede na merjeno/snemano vo?njo... po doma?e povedano je to takole - prehiti? mobilni radar z recimo 180km/h in takrat je pomembno koliko ?asa te ta snema. ?e si ga opazil dovolj zgodaj in pravo?asno zmanj?a? hitrost v naslednjih 200 metrih (meritve, ki so kraj?e ne veljajo) na 120km/h. Policaji te ustavijo in na tem odseku je tvoja povpre?na hitrost torej 150km/h in po navedbah tega ?lena je pri tej dol?ini (200-500m) potrebno upo?tevati varnostno razliko, ki znese pri hitrostih nad 100km/h 15%. To pomeni, da ti lahko vo??ijo samo ?e varno vo?njo saj je 150km/h - 15% samo ?e 128km/h .

ah ne ne... cool, to je kar ob?utno ceneje kot pri dieslu... mene (ki imam verjetno najni?jo porabo od dieslov na tem forumu) pride 1000km vo?nje cca 14.700sit, kar je ?e vedno dobra dva jurja ve? kot tebe oz. bi moral imeti porabo 5,5 l/100km, da bi bilo enako. Aja pa ?e zmeri ne bi imel 166 ?rebcev Aha, ?e to sem te hotel vpra?at... kak?en je ob?utek v vo?nji in pa a se pozna, da je kaj manj mo?i?

tema je pobrana iz avtomobilizem.com za vse tiste, ki ne spremljate tistega foruma

v bistvu ne, ker bo? ?e vedno mo?ki a v tem primeru ?e z "napako" imenovano transvestit back to topic: meni je limo dale? pred hatchom predvsem, ker pri HB-ju se zadnji del strehe preve? spu??a in daje ob?utek potla?enosti/zgu?vanosti.

popolnoma ga zastopim, samo je vpra?anje pri tem razredu (clio, getz), ?e je to smotrna izbira saj za dve leti starega lahko prihrani? "samo" recimo tam nekje okrog 400 jurjev (to je 200.000 jurjev na leto) pri tem, da je ?la vsa garancija byebye, da imajo avti ?e med 30.000 in 50.000km za sabo in da ni tistega lepega ob?utka, ko se vsede? v avto in ve? da si ti prvi lastnik in to?no ve? kako je bil in kako bo avto vo?en. ?isto druga zgodba je pri avtomobilih vi?jih razredov, kjer recimo nov avto pride okol 5 milijonov ali ve? in je dve leti star avto ?e bistveno cenej?i (cca 2 miliona) in tudi prevo?eni kilometri igrajo manj?o vlogo kot pri manj?ih avtomobilih predvsem zato ker manj?i avtomobili procentualno prevozijo veliko ve? "mestnih" kilometrov. Pri rabljenem pa nikoli res ne ve? kje je avto najve? kilometrov pridelal. Teoreti?no in prakti?no je tak avto lahko videl zgolj mestno vo?njo in tistih 30.000 km na ?tevcu pomeni enako obrabo avtomobila kot pri tistem, ki ima na ?tevcu 100.000 km a je le te pridelal relacijsko. Zaradi zgoraj navedenih razlogov in ob dejstvu da bo tvoj fotr ?elel ta novo kupljeni avto voziti vsaj naslednjih 10 let, ?e ne ?e ve?, pri rabljenem pa? nikoli ne bo vedel kaj je po?el prej?nji lastnik z avtomobilom in z na?inom rabe (recimo mestna vo?nja, teranje hladnega, kratke relacije z neogretim motorjem,itd itd) je lahko takemu avtomobilu "pobral" ne samo na papirju videni dve leti ampak ?tiri ali pet. Pa ?e finan?ni aspekt zgornjega filozofiranja o?e bi rad vozil dokler avto ni tko izrabljen kot povpre?ni avto pri 12 letih 1. kupi avto, ki je datumsko sicer star dve leti a je zaradi razmer vo?nje (mestna) na?eloma tako "obrabninsko star", kot tisti ?tiriletnik, ki so vozili relacijske vo?nje. Se pravi, da bo ta avto tvoj o?e vozil samo ?e naslednjih 8 let. Kar pomeni pri takem (recimo Clio), ki je stal ob nakupu 5425? in bo ob prodaji star 10 let ter vreden 1461?. Pomeni, da je izguba denarja v osmih letih 3964? sit, kar znese na leto 495? sit oz na mesec 41?. 2. kupi nov avto in da 7720? a ga bo vozil 12 let in bo ob prodaji dobil cca 1252? (star bo 12 let), kar pomeni izgubo denarja 6468? oziroma letna izguba je 539? ali 45? na mesec. se pravi, da ?isto gola finan?na ra?unica govori v prid rabljenemu avtomobilu zgolj za 4? oz slabega jurja tolarjev na mesec a ?e upo?teva? filozofiranje iz za?etka tega mini romana potem dileme skoraj ne bi smelo biti, ali pa?. Je pa res, da se bo na koncu ata odlo?u sam in popolnoma prav bo imel kakor koli se bo odlo?il saj gre za njegova sredstva in trenutne finan?ne razmere (gradnja oz. popravila pri hi?i). Jaz bi se sicer za novega samo to sem jaz in blazno prera?unljiv kadar gre za finance - ?korpijon pa?