Skoči na vsebino

Alex

Člani
  • Sporočil

    24.090
  • Z nami že

  • Nazadnje prisoten

  • Dnevne zmage

    511

Alex je nazdanje bil dnevni zmagovalec dne oktober 10

Alex je imel največ všečkanih vsebin!

O uporabniku Alex

  • Rojstni dan 26. 09. 1963

Informacija o profilu

  • Zanima me
    Vožnja z bmw kabrioletom pozimi, ko sneži.

Dodatne informacije

  • Moj avto
    Mazda cx-30, Mazda 6 - vse v rdeči
  • € Donator:2022

Nedavni obiski profila

Blok nedavnih obiskovalcev je onemogočen in ni prikazan drugim uporabnikom.

Dosežki uporabnika Alex

Veliki mojster

Veliki mojster (14/14)

  • Začetnik pogovora
  • Predano Rare
  • Zelo priljubljen Rare
  • Prvi prispevek
  • Posting Machine Rare

Nedavne značke

21,1k

Ugled

  1. Alex

    Razni zanimivi posnetki in članki

    Po drugi svetovni vojni je nova komunistična oblast v Jugoslaviji (in s tem v Sloveniji) izvedla obsežen ter hiter proces razlastitve zasebnikov, s katerim je celotno zasebno gospodarstvo preoblikovala v državno (kasneje družbeno) lastnino. Proces je potekal skozi več glavnih pravnih in političnih mehanizmov: zaplembe, sekvestracijo (sekvestr), agropolitiko/agrarno reformo ter dve valoviti nacionalizaciji (leta 1946 in 1958). Obseg v industriji: Do konca leta 1946 je država s pomočjo zaplemb in uvedbe sekvestra (sekvestracije/sekvestriranja upravljanja) že obvladovala več kot 80 % celotne industrijske proizvodnje v Sloveniji in Jugoslaviji. Jugočeška (Kranj) → kasneje Zvezda / del Iskre in Tekstilne industrije Kranj, Mura (Murska Sobota),Livar in tekstilnice v Mariboru,Strojne tovarne in livarne (Ljubljana – kasnejši Litostroj in Strojna tovarna),Tovarna orodja Zreče / Muta (kasnejši Unior), Tovarna letalskih delov (Maribor) → kasnejši TAM,Pivovarna Union (Ljubljana),Pivovarna Laško, Kemična in kozmetična industrija (Zlatorog Maribor → kasnejši Henkel),Lekarne in predvojni obrati (Ljubljana/Novo mesto → kasnejša Lek in Krka),Steklarna Rogaška, Lesni kombinati (Inles, Javor, Brest): Elan, Številne zasebne žage... In potem so se komiji hvalili, koliko tovarn so naredili. 😀😀
  2. Alex

    Razni zanimivi posnetki in članki

    Ja, to mi je padlo v oko, ker je bilo takih primerov na tisoče. Da poenostavimo, poštenim ljudem, ki so z poštenim delom nekaj ustvarili, so te pijane horde po vojni, zaslepljene z vladanjem, zaplenile tebi nič meni nič, cele tovarne in premoženje.
  3. Alex

    Razni zanimivi posnetki in članki

    Bravo. Zelo dobra pijača naše mladosti. Je pa žalosten stavek v prispevku ,ki odraža stanje pri nas po vojni in divjanje komunistične partije : "Po drugi svetovni vojni je bilo družinsko podjetje nacionalizirano."
  4. Alex

    Post a recent shot of your car

    Vidva imata polento ( analogna kolesa).🙂 Razlika v skupni dolžini (od sprednjega do zadnjega roba pnevmatike) znaša pri analognih gravel kolesih približno 20 do 25 cm manj kot pri električnih MTB, kar pomeni, da se meje povprečnega gravel kolesa gibljejo okoli 175 do 180 cm. To je precejšnja razlika in res lahko spraviš tudi dva takšna gravel kolesa v cx 30, če snameš sprednji kolesi dol. Saj odstraniš dol sprednja kolesa?
  5. Jaz sem menjal že drugo v štirih letih.
  6. Saj meni se ne mudi,ker imam zimske druge feltne + gume in bodo lahko v miru to naredili.
  7. Moram tudi jaz odnesti k njim dve platišči od moje 6- ke, da popravijo robove ( diamant cut). Kaj je dosti za čakati ali pokličeš in pripelješ platišča?
  8. Alex

    Post a recent shot of your car

    ??...😅😅
  9. Alex

    Post a recent shot of your car

    Ja, in to dvakrat. Enkrat sem jaz to zadnji moment ugotavljal, drugič ti, ko sva šla na traile v Grožnjan.
  10. Alex

    Post a recent shot of your car

    Tvoj je 5 cm krajši od mojega. Potem so pa misli, kako bi ga spravil v prtljažnik.
  11. Alex

    Razni zanimivi posnetki in članki

    Tako se kaznuje brezobzirne voznike.👍 https://www.24ur.com/novice/tujina/sest-kilometrov-ni-pustil-mimo-resevalcev-zdaj-mora-placati-13500-evrov.html
  12. Alex

    Aktualni dogodki!

    Nič ne bomo olepševali stvari. So takšne kot so. Kot praviš, veliko podjetij je propadlo, še več pa jih je šlo v tuje roke. Zaslužni so pa oboji. Zakaj bi koga branili.
  13. Alex

    Aktualni dogodki!

    Tako lepo začneš pisati, pa ga vmes userješ in vsako razlago popačiš tako, kot ti paše oziroma tako, da "svoje" ne očrniš. Pod obema vladama se je privatiziralo, oziroma kradlo, .oziroma tajkuniziralo. Zgodnja privatizacija je pričela z graditvijo nacionalnih šampionov v tem športu- (LDS / leva opcija) V 90. letih in začetku 2000-ih, ko je bil na oblasti LDS (pod vodstvom Janeza Drnovška). Certifikatska privatizacija ali Mencingerjev model: Postavil je temelje za kriminalno postopno preoblikovanje družbene lastnine v zasebno. Akumulacija moči. V tem obdobju so se oblikovale t. i. "paradržavne" strukture (KAD, SOD) ter omrežja, ki so omogočila, da so posamezni direktorji (tisti z ugodnimi političnimi povezavami na levi) pridobili odločilne deleže v podjetjih. Po izbruhu bančne in finančne krize je pod pritiskom Evropske unije in mednarodnih tržnih ustanov prišlo do neposredne prodaje državnih podjetij. Vlada Alenke Bratušek je potrdila seznam podjetij za privatizacijo (npr. Telekom Slovenije, NKBM, Aerodrom Ljubljana, Cinkarna Celje). Izvedba prodaj: V času vlade Mira Cerarja je bil izveden večji del teh prodaj (prodaja NKBM skladu Apollo, Aerodrom Ljubljana Fraportu, Helios, NLB ipd.). Pravno in ekonomsko podlago ter omrežja za privatizacijo so v 90. letih postavile leve vlade, medtem ko je prišlo do menedžerskih prevzemov ("tajkunizacije") tudi pod desničarsko vlado. Kasnejšo neposredno prodajo tujim kupcem pa so pod mednarodnim pritiskom izvedle spet vlade leve sredine. Tajkunizacija je bila tako rezultat sistemskih pomanjkljivosti in odločitev obeh političnih polov. Tako da, Dragi moj Boss, oboji so kradli in kradejo še vedno, da boli glava. Če verjameš, da so tvoji nedolžni si precej naiven za svoja leta. 🤗
  14. Alex

    Aktualni dogodki!

    Saj smeš. Edino, če se bojiš forumskih tajnih agentov 😄
  15. Alex

    Aktualni dogodki!

    Sam sem vzel kredit za stanovanje leta 1997. Takrat so bili krediti še veliko bolj neugodni. Recimo primer. Realna obrestna mera pri takratni Kreditno banki Koper so realne obrestne mere za dolgoročne stanovanjske kredite (10-15 let) gibale med 6,0 % in 8,5 % letno. TOM (Temeljna obrestna mera)- valorizacija. Zaradi višje inflacije v devetdesetih letih se je vsem dolgoročnim kreditom prištevala še variabilna revalorizacijska stopnja TOM. Leta 1998 je povprečni letni TOM znašal približno 7,5 % do 8,0 %. Ko se je realni obrestni meri prištela revalorizacija (TOM), je skupna nominalna obrestna mera za 15-letni stanovanjski kredit v letu 1998 znašala približno 13,5 % do 16,5 % letno.
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.