Skoči na vsebino

?e je kdo iz smeri strojni?tva bi ga prosil za pomo?


Sorti

Priporočeno sporočilo

Lepo prosim ?e mi lahko ?im prej pomagate pri tejle nalogi:

1. naloga

Stena s povr?ino 20 m2 je sestavljena iz 30 cm opeke in 10 cm stiropora, na vsaki strani pa je 2 cm ometa.

-kolik?na je toplotna prehodnost stene?

-kolik?en toplotni tok te?e skozi steno, ?e je notranja temperatura 20, zunanja pa -15 C in je v steni okno s povr?ino 2 m2 in povpra?no toplotno prehodnostjo 1,3 W/m2K

-kolik?na je temperatura na meji med opeko in stiroporom?

 

2. naloga

V pe?i za centralno ogrevanje zgori 15l kurilnega olja.

-Koliko toplote se je sprostilo- zgornja kurilna vrednost?

-Kolik?na je koli?ina nastalega CO2?

-Koliko vode smo segreli od 40 na 60 C, ?e je izkoristek(glede na zgornjo kalori?no vrednost(90%)?

Povezava do vsebine
Deli na druge strani

Lepo prosim ?e mi lahko ?im prej pomagate pri tejle nalogi:

1. naloga

Stena s povr?ino 20 m2 je sestavljena iz 30 cm opeke in 10 cm stiropora, na vsaki strani pa je 2 cm ometa.

-kolik?na je toplotna prehodnost stene?

-kolik?en toplotni tok te?e skozi steno, ?e je notranja temperatura 20, zunanja pa -15 C in je v steni okno s povr?ino 2 m2 in povpra?no toplotno prehodnostjo 1,3 W/m2K

-kolik?na je temperatura na meji med opeko in stiroporom?

 

2. naloga

V pe?i za centralno ogrevanje zgori 15l kurilnega olja.

-Koliko toplote se je sprostilo- zgornja kurilna vrednost?

-Kolik?na je koli?ina nastalega CO2?

-Koliko vode smo segreli od 40 na 60 C, ?e je izkoristek(glede na zgornjo kalori?no vrednost(90%)?

 

za prvo ma? formulo: Izgubljena toplota = lambda x povr?ina x ( sprememba temperature (ulomljeno) debelina )

 

P = lambda x S x ( sprememba T / d )

If in doubt, flat out... 

Povezava do vsebine
Deli na druge strani

Lepo prosim ?e mi lahko ?im prej pomagate pri tejle nalogi:

1. naloga

Stena s povr?ino 20 m2 je sestavljena iz 30 cm opeke in 10 cm stiropora, na vsaki strani pa je 2 cm ometa.

-kolik?na je toplotna prehodnost stene?

-kolik?en toplotni tok te?e skozi steno, ?e je notranja temperatura 20, zunanja pa -15 C in je v steni okno s povr?ino 2 m2 in povpra?no toplotno prehodnostjo 1,3 W/m2K

-kolik?na je temperatura na meji med opeko in stiroporom?

 

2. naloga

V pe?i za centralno ogrevanje zgori 15l kurilnega olja.

-Koliko toplote se je sprostilo- zgornja kurilna vrednost?

-Kolik?na je koli?ina nastalega CO2?

-Koliko vode smo segreli od 40 na 60 C, ?e je izkoristek(glede na zgornjo kalori?no vrednost(90%)?

 

- toplotna prehodnost U=0,283 W/m2K

(ra?unano z NovoCAD programom, je zastonj). Mora? pa poznati to?ne lambda vrednosti za vsak materijal. V mojemu izra?unu sem upo?teval ope?ni modularni blok 30 cm z lambdo=0,4 ; stiropor lambda=0,04 in omet lambda=1,4.

 

-Toplotni tok Q=U * A * deltaT ; (0,283 * 18 * 35) + (1,3 * 2 * 35) = 187,3 + 91 = 278,3 W

 

Za ostalo pa bi se moral preve? poglobit pa se mi ne da, niti nimam ?asa...

post-245-1211797147_thumb.jpg

Sex, V6 and Rock 'N' Roll

Povezava do vsebine
Deli na druge strani

Na podlagi Sishijeve formule bo? te?ko izra?unal zahtevano.

Pomagal ti bom pri 1. nalogi:

Za izra?un je potrebnen podatek o λ (w/mK) posameznih sestavin zidu

 

λ za omet je 0,81

λ za modulerec 29 cm je 0,52

λ za stiropor je 0,041

 

Izra?una? toplotno prevodnost Rk po formuli Rk = ( Ri + Re ) + (R1 + R2 + ….Rz) = 1/k

Enota m2K/W

Ri = toplotna upornost pri prestopu na notranji steni

 

Re = toplotna upornost pri prestopu na zunanji steni

 

( Ri + Re ) = 0,168

 

R = (R1 + R2 + ….Rz) = d/ λ ( izra?una? R za vsako sestavino posebej in se?teje?)

 

d = debelina snovi v m (pazi na mere)

 

Toplotna prevodnost k = 1/ R

 

R= 0,168 (to je ( Ri + Re ) ) + 0,02/0,81(omet notranji) + 0,29/0,52 (opeka) + 0,1/0,041 (stiropor) + 0,02/0,81 (zunanji omet) = 3,0460994 m2K/W

 

k= 1/R = 1/3,04560994 = 0,3282886W/m2K = toplotna prehodnost

 

Toplotni tok skozi steno je :

A = povr?ina

k = toplotna prevodnost

t = temperatura notranja, zunanja

 

Φ = A . k. (tn ? tz) = 2 . 1,3 . (20 ? (-15)) + 18 . 0,3282886 . (20 ? (-15)) = 2,6 . 35 + 5,909 . 35 = 297,815 W

 

Nekoliko se razlikuje od Sishija, ker upo?teva ?e tolotno prestopno upornost na notranji in zunanji steni, vidim pa da je upo?teval druga?no λ .

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Povezava do vsebine
Deli na druge strani

  • 1 mesec kasneje...

Izra?una? toplotno prevodnost Rk po formuli Rk = ( Ri + Re ) + (R1 + R2 + ….Rz) = 1/k

Enota m2K/W

Ri = toplotna upornost pri prestopu na notranji steni

 

Re = toplotna upornost pri prestopu na zunanji steni

 

( Ri + Re ) = 0,168

 

 

 

Je ta podatek (Ri+Re) kar konstanta, ki jo lahko uporabis kjerkoli? Ima kdo posamezne vrednosti (in ne vsote)?

Hvala,

Rok

Povezava do vsebine
Deli na druge strani

OK, priznam da sem malo trse glave in prosim za vec potrpljenja...

 

Ce je

Ri = toplotna upornost pri prestopu na notranji steni

in

Re = toplotna upornost pri prestopu na zunanji steni

 

ter

Rx=debelina stene/toplotna prevodnost

 

kje je tukaj debelina pri Ri in Re?

Povezava do vsebine
Deli na druge strani

ok nasplosno je R = upornost, ki je odvisna od debeline stene in prevodnosti

 

Re pa Ri sta konstanti, ki sta odvisna od debeline stene, materiala, itd itd...

 

nnajbrz ne znam razlagat, ker mi je to tko samoumevno (ja profesor TD nam je tezil do konca)

It's all fun and games 'til someone loses an eye, then it's just fun you can't see

Povezava do vsebine
Deli na druge strani

  • 3 meseci kasneje...

Mene pa zanima ?e ima kdo slu?ajn ka?no, seminarsko al pa vsaj material za katero od teh na?tetih tem???

 

 

1. Na?rtovanje in planiranje izdelkov. Primerjava med bazi?nimi in aplikativnimi raziskavami ter

eksperimentalnim razvojem. Razvoj novega izdelka z uvedbo simultanega in?eniringa znotraj

organizacije. ?ivljenjski cikel izdelka. Primerjava potencialnih izdelkov/storitev in izbira

najprimernej?ega (model Break-even point - to?ka preloma).

2. Od ideje do predstavitve prototipa na tr?i??u. Tehnike kreiranja idej. Razvojni koraki pri snovanju in

oblikovanju prototipa. Strategije vklju?evanja novega izdelka.

3. Tehnike hitre izdelave prototipov. Postopki hitre izdelave prototipov (Rapid prototyping) in orodij

(Rapid Tooling). Raziskava obstoje?ih sistemov hitre izdelave prototipov v Sloveniji.

4. Napovedovanje v proizvodnem managementu. Kvantitativni modeli napovedovanja. Dolgoro?no in

kratkoro?no napovedovanje.

5. Kontrola procesov. Obvladovanje kontrolnih kart kot orodje za preu?evanje sposobnosti procesa. Z

uporabo kontrolnih kart bomo sposobni nadzirati in izbolj?ati proces s preu?evanjem njene

variabilnosti in njenih vzrokov. Kontrolne karte nam omogo?ajo mo?nost ugotavljanja trendov in

mo?nost za dobro analizo poteka procesa.

6. Definicija merilne negotovosti in merilnih napak. Statisti?na analiza rezultatov.

7. Analiza mo?nih napak in njihovih u?inkov FMEA.

8. Kakovost proizvodnega sistema. Poslovnik kakovosti v fazi razvoja in tehnologije. Presoja procesov po

standardu SIST ISO 9001 in ISO 14000.

9. Napake pri meritvah v proizvodnih pogojih in v merilnih laboratorijih. Merilni program Gauss SPC in

analiza merilnih rezultatov, ki jih zahteva kupec pred pri?etkom redne proizvodnje.

11 Razumevanje sistema 6 σ (?est sigma) in integracija ostalih metod (FMEA, Poka-Joke, QFD, Tehnika

kreiranja idej, …) znotraj sistema organizacij.

Povezava do vsebine
Deli na druge strani

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • Mogoče si se res nagaral, ampak si vsaj vozil "varčnega" bencinarja.
    • Tako je to...vsak ima "svoj" predalček😄
    • Enake znamke vozilo, enak model vozila, enak letnik vozila, enako veliko vozilo, še barve je enake, enkrat štirikolesni pogon in dvolitrski turbo dizel (poraba 6,7), drugič 1,5 litrski ne-dizel s sprednjim pogonom (poraba 8,8).    Zame ni več dileme, kakšen motor je edina prava izbira.
    • DANES SEM PA SPREMENIL VERO IN TRDIM, DA JE AVTOMATIK NEKAJ NAJBOLJŠEGA NA TEM SVETU!   Sem danes dobil kot nadomestno vozilo enakega, kot je naš dvolitrski dizelaš, le da nima štirikolesnega pogona in da je 1,5 litrski bbeeee eeenn eeennn ciiii narr brrr (me trese že če moram samo napisat). Se pravi težko vozilo z majhnim motorčkom.  Dragi moji, to pa je "trajben getriben"... Saj po avtocesti od Kopra mimo Trsta in do Monfalcona je lepo šlo, nič posebnega. Itak je pol poti omejitev 80 in s tujim avtom sem se omejitve držal kot klop. Ko se je omejitev dvignila, je bilo pa zmerno do pretežno vodoravno in je tudi kar šlo. Od Monfalcona do Solkana je pa polovico poti skozi naselja (50), ostalo pa 70. Nato sem v Solkanu počakal, da so trije otroci končali s športnim plezanjem in en otrok z avtošolo, pa še sosed me je prosil za prevoz, ker se je skregal s punco in dobil čevelj... In tako sen štartal s polnim, že tako velikim in težkim, vozilom v te naše hribe. Sem prekladal tisti menjalnik, da me zdaj bolita noga in roka. In že na pol poti do doma sem si zaželel, da bi bil avtomatik...    Zdaj razumem, kaj so nekateri tu razlagali. Dokler sem vozil dvolitrskega dizla, tega nisem razumel.
  • Kdo je trenutno prisoten (Poglej celoten seznam)

×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.