Dobro, da nisi napisal, da si šel do prvega izvoza.🤣 Ko se boš vozil vsak dan, v poletnih mesecih, po celi primorki, takrat lepi gor čase.
Sicer pa je povsod obilica slik in posnetkov, kako otroci na naših avtocestah, medtem ko kolone stojijo ure in ure, igrajo nogomet, pa badbinton, pa kitare... V bistvu, bi prej prišli do Ljubljane peš, kot pa z avtom.
Vemo, da je trenutno "vaš" direktor darsa (ta, ki govori, kot da je na kaki drogi) in bluzi neumnosti, a dejstva so dejstva. Povprečna hitrost pa v avgustu in septembru vratomnih 45km/uro.😄
Kapo dol pred takim upokojencem, ki bi razdaljo 100 km od Kopra do Ljubljane prepešačil s hitrostjo, večjo od 45 km/h... Še Rogljič na kolesu bi se s težavo kosal s takim pešcem...
Za primerjavo: Primož Rogljič je v Tokiju postal olimpijski prvak s povprečno hitrostjo malo nad 48 km/h...
Hmmm pol mu je pa slabo tole šlo... kako da smo v evropi samo mi imeli policijsko uro pa zapiranje na občine. Dej no, kot da bi virus vedel kdaj ne sme oziroma do kje sme delovat.
Po Evropi so se sami držali reda, pri nas se je pa po Balkansko tuhtalo samo, kako se ne držat predpisov - kot pri vsaki drugi stvari...
Robert Golob se je v balonu na topli zrak odpravil na pot. Vendar se je znašel v območju z meglo in izgubil orientacijo. Zato je spustil balon nižje in na tleh zagledal žensko. Ko se je spustil še bolj, jo je vprašal:
- "Oprostite, mi lahko pomagate? S prijateljem sem se dogovoril za srečanje pa niti ne vem, kje sem?"
Ženska mu odgovori:
- "Ste v balonu, kakšnih 10 metrov visoko nad zemljo, 49 stopinj 28 minut in 11 sekund severne širine ter 8 stopinj 28 minut in 58 sekund vzhodne dolžine."
- "Vi ste gotovo sistemski programer!" reče Robert Golob.
- "Sem, ampak kako pa vi to veste?"
- "Takole, vse, kar ste mi rekli, je tehnično korektno, vendar ne vem, kaj bi s temi informacijami. Dejstvo je, da še vedno ne vem, kje sem. Če povem po resnici, mi niste v preveliko pomoč, celo podaljšali ste moje potovanje."
Ženska mu odgovori:
- "Vi ste pa prav gotovo predsednik vlade!"
- "Res je, ampak kako pa vi to veste?"
- "No, ne veste, kje ste niti kam greste. Dosegli ste visok položaj, v glavnem s pomočjo velikega napihovanja. Prijatelju ste obljubili nekaj, za kar nimate pojma, če boste sploh lahko izpolnili, od ljudi pod seboj pa pričakujete, da vam bodo pomagali rešiti vaš problem. Dejansko ste prav tako izgubljeni kot pred najinim srečanjem, vendar je zdaj nekako videti, kot da sem za to kriva jaz..."
In kakšen mir je bil pred letali! Če jih je bilo 5 v enem dnevu, je bilo pa veliko. Zdaj jih je pa vsaj 19 v desetih urah... (mi živimo pravzaprav "tik nad" letališčem Trst, ki se nahaja med krajema Ronke in Begliano)
Pa dobro, tisti ki pristajajo, niti ne zganjajo hrupa, ampak tisti ki vzletajo...
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Od kar imam Forda, sem postal pešec...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani