Sem slišal kar nekaj "skromnejših" sistemov z majhnimi zvočniki in ojačevalci, ki so v sobi igrali prijetno, in tudi kar nekaj velikih zvočnikov, ki so jih poganjale velike "klade", ampak se je slišalo naporno. Z velikimi zvočniki zna biti kar veliko predvsem akustičnih težav.
Tole od @skritikrt je čisto druga dimenzija (od nas navadnih smrtnikov), avdiofilska scena, kot je sam priznal in je tako - perfekcionistična, od posebej namenjene poslušalnice, izgleda, absorberjev, .... verjetno še posebnih napajalnih kablov, o katerih imam sam sicer mnenje, da so čista neumnost.
Imam rad glasbo in njeno nenaporno poslušanje, kar v običajnih bivanjskih prostorih. In na srečo danes ne rabiš kupovat skladovnice komponent, dovolj je že ena sama (all in one), kar je zame velik +. Je pa po mojih izkušnjah najtežje najti ustrezne zvočnike, in tukaj se strinjam z @Alex glede problematičnosti velikih "driverjev".
Osnova pa so posnetki, tako različni, da je pri enih preveč nizkih tonov, pri drugih premalo. Zanima me, kako se s to problematiko nekonsistentnosti posnetkov spopadaš @skritikrt?
Glede samih kablov pa se ne bi strinjal, da ni razlik. Ko sem sistem nadgradil z Kimber posrebrenimi kabli, tako zvočniškimi kot povezovalnimi, se je zvok "odprl". To je pa na račun boljše prevodnosti bakra in srebra. V bistvu spusti skozi več visokih tonov.
Daljši kot je kabel, manj je visokih tonov, večja upornost.
Za pogledat lepo. 👍 Ni mi pa jasno (zdi se mi predeminzionirano), kako bi to v eni srednji pravokotni sobi brez debelih tekstilnih oblog, zaves, lahko lepo špilalo? A ni za eno sobo dovolj nekaj W do nekaj 10 W zvočne energije, govorim o prijetnem poslušanju?
Ko govorimo o watih sistema, je vedno nekaj nejasnosti pri tem. Večina je mnenja, da potrebujemo za domači hi-fi obilico watov in velike in močne zvočne omarice. Odvisno od izdelave. Imamo namreč dva tipa: integrirane ojačevalce (classA, classB,) in cevne predojačevalce +finalne (lampe). Vmesna varianta je mosfet, ki je nekaj vmesnega (ponavadi classA FET bolj mehek zvok kot pri integriranem).
Pri zvočnikih je podobno. Odvisno je od
občutljivosti samih komponent (izkoristek), koliko komponent ima sama zvočniški omarica in kako in iz kakšnih materialov je sestavljena. Cilj vseh izdelovalcev zvočnih omaric je, da so čim bolj toge s čim manj nezaželeni vibracijami.
Recimo vmes sem imel za hi-fi cevni predojačevalec+ finale(2x25w) in zvočnike Infinity Sm 125.
No, ugotovil sem, da tako močni zvočniki (bas zvočnik je imel premer 25 cm) ne zadihajo prav v stanovanju.
Rabijo precej watov, da zadihajo in zanihajo zvočniki, da proizvedejo dober zvok. Tudi cevna kombinacija je bila z predojačevalskimi lanpami 12ax7 in končnimi EL34 premehka za poslušanje rocka. Nadomestil sem jih z predojačevalskimi 7025. A še vedno je bil zvok prenehak.Tako,da sem ostal na Rotelu,ki.ima,še vedno globoke base in neagresivne visoke tone.
Zvočnike infinity sem prodal. Od enega danskega konstruktorji sem pridobil načrt za trisistemsko omarico. Kupil sem komponente od priznanega Norveškega proizvajalca SEAS.
Ta kombinacija mi sedaj super igra.
Basi so hitri, udarni, saj je premer basa in mid basa le 16 cm. Tudi ne potrebujejo tako veliko moči, tako, da že pri nizkih glasnostih igrajo zelo glasno z dovolj basa.
Zvočne omarice, ki sem jih izdelal iz 20 mm mdf (mediapana), oblečene v furnir. Sprednja plošča je narejena iz 18 mm vezane plošče ( sibirska breza), ki je toga, a hkrati muzikalna.V notranjosti je povezovalna, ojačitvena, lesena kletka.
In bo še delal. Ravno kak mesec dva nazaj sem nesel majstru mojega Technicsa na servis, pač potenciometri so šli, pa en izhod je bil malenkost švohnejši...Je rekel, to bo spet delal 20 let bp, da včasih je bilo to čisto drugače narejeno, danes je pa kup plastike. Govorim za rang kaj vem - po njegovih besedah do jurja. To sem vzel malo z rezervo.
Da so potem ornk zadeve kot so bile včasih od 1500eur dalje.
Res je. Jaz sem za rotela v začetku devetdesetih dal 800 mark. Je pa res, da deluje še san danes bolje, kot vsej tej novi. Ima ročno navit trafo.
Prav tako je od takrat cd player Marantz, ki ima zelo mehek zvok. Novejši znajo imeti zelo agresiven zvok.
Smo dobili v službi nove korejske avte in je imel 45-letni sodelavec težave speljat, zategnit ročno ... Sedaj imamo več vrst znamk in je postalo že zelo moteče. Zadnjič me sodelavec opozoril, da vozim prehitro ... "kako, če mi piše na števcu 46?" .... sem mislil da kaže trenutno hitrost, je pa kazal povprečno hitrost. 🙃
Me moti že, ko pridem iz M3 na M6 in obratno, ker je pri M3 srednji analogni števec obratometr. 🙃 Je kakšen na tem svetu, da so mu obrati tako pomembni? Naj se enkrat pri Mazdi že odločijo in naj nehajo premetavat različne informacije levo, desno gor, dol. Hvala bogu pa so vsaj sredinski gumbi konzole približno na enakem mestu.
😊. Ko smo bili službeno v začetku devetdesetih v mestu Leuven v Belgiji, smo spali v hotelu, ki je bil nad pivovarno. 😊 Tako, da smo vsak večer skoraj dobesedno v copatih preživljali večere ob pitju te znamke piv.
Napisal sem, kaj je glede potreb po vitaminu D povedal zdravnik. Da je problem samo pri starčkih. In če je on to rekel, mu zaupam.
Pa še to povem, da so si v Krki menda delili ekstra dobičke na račun uspešnice - vitamina D. Tudi sam sem kupil nekaj škatel tablet, ... 🤣
To o vitaminu D drži. Tudi v Leku, kjer je ena izmed mojih kegic na visokem položaju, je podobno. Celo oni, kot zaposleni, so v neki promocijski akciji kupovali na veliko te tablete. Druga pesem je sever Evrope, kjer sonca, niti svetlobe dobesedno pet mesecev ne vidijo. Tam ga je mogoče res potrebno dodajati..
Me zanima, katera brihtna je prišla na idejo, da z zatiralcem parazitov zdraviš kovid. Ali je kje zabeleženo, kdo je bil prvi in kje je to objavil. In ali je tudi sam to izprobal prvi. Najbrž ni. Zna bit, da je bil kak ifluencer. Ali jutjuber.
Tole me spominja na HI-FI. Je bilo obdobje srebrnih komponent, potem zlatih, pa črnih, pa nazaj srebrnih. Danes pa lahko izbiraš barvo ...😃
Mene tudi. Je bilo najprej v Hi fi-ju vse v srebrni barvi, nato je bila moderna nekaj letv celo zlata in v devetdesetih strogo črna. Prav tako krom na avtomobilih. To je bil znak prestiža. Nato je prišla črna in tisti, ki niso imeli črnih obrob okoli stekel, so jih montirali kot aftermarket. Nato so na športne avtomobile zopet dajali vse črno. Trenutno je Inn črna. Kdaj bo zopet krom bomo videli. 😊
Že tako vsi po vrsti pametujejo in bi se šli igrice "zame pa tole me velja".
Tako, da mora biti vodenje množic zelo na "trdo", če je potrebno tudi z kako palico. Pač ljudje (na tej zemljepisni dolžini) so večinoma vzgojeni v stilu
dajmo opehariti državo. Seveda mora biti tudi demokracija v istem hipu.
Kar se tiče pametnih mest pošteni ljudje nimajo problema s tem. Tudi s tem, kaj bom gledal na tv se ne obremenjujem.
Itak lahko operater v vsakem trenutku vidi, ali Janez ali Boss gleda kako oddajo za odrasle. Še dobro, da ni več kamer na sprednji strani tv.😉
Sam itak vedno prekrijem z lepilnim trakom kamero na prenosniku. Nikoli ne veš, kdaj se ti bo kak Janez priklopil na kamero. 😊
Kar preštej, kolikokrat šaltaš, ko se voziš po obali. 😃
Potem pa to preslikaj v mestni promet (že LJ bo dovolj, kaj šele kako drugo resno mesto) ali pa v poletno kolono na AC ...
Meni je jasno, da ima Mazda fantastične ročne menjalnike, ampak mi je jasno tudi, da je to preživeta tehnologija za današnje cajte. Saj tudi katodni televizorji prikazujejo barvno sliko, pa smo jih vse na smetišča spravili ...
Kaj pa če nekateri enostavno uživamo ob ročnem menjavanju? Ni lepšega, kot to, da preden se vključiš na recimo hitro cesto menjaš v drugo, nabiješ obrate kolikor si ti želiš in do hitrosti, ki jo ti določiš, nato šaltaš v tretjo, takoj četrto... In si zelo hiter... 😊
V bistvu sam kontroliraš , kako bo avto pospešil. Ti si šef avtu in ne on tebi. 😊
Ni zatonj ročni menjalnik hitrejši kot avtomatski. 😉
Te legendarne oddaje navdušeno gleda še moja žena. 😂 Ni mi čisto jasno zakaj? 😃
Tudi moja. Neverjetno. Najbolj ji je bila všeč oddaja, ko so kupili in popravili porsche 911 cabrio.
pred 4 minutami je dvorjan napisal:
@Boss: Ne vem, če to v praksi drži.
Poglejmo zakaj - moje razbijanje mitov:
a) So preveč potratni napram ročnim menjalnikom?
- V idealnih/tovarniških pogojih. V praksi je zelo majhna razlika, saj niso vsi "top vozniki". Marsikdo ima z ročnim menjalnikom višjo porabo od enakovrednega avtomatika, ker rad posluša motor. Ali pa nima posluha.
- Pri dvosklopčnih pa to že v izhodišču ne drži, saj so bolj učinkoviti pri prestavljanju od povprečnega voznika.
b) Tudi vzdrževanje je dražje.
- Uradno ni, saj ne potrebujejo vzdrževanja. 😃
- Šalo na stran: menjava olja v avt. menjalniku enkrat ali dvakrat v življenjski dobi vozila je bistveno cenejša od menjave sklopke, vztrajnika in olja v menjalniku pri ročnem menjalniku (sploh pri "hudonavorskih dizlih"). Da ne omenimo stroškov v primeru uporabnikov, ki hote ali nehote poslušajo sinhrone.
c) V glavnem, avtomatik je pač dražji za nakup.
- Ja, je. Logično. Udobje stane. Se pa dolgoročno zagotovo splača. Si bolj spočit v vožnji itd.
Udobje stane? A te tistih par menjavanj v eni vožnji na par sto kilometrov utrudi?🤔🤔
V Ameriki dosegajo športni avtomobili z ročnim menjalnikom do 20% večje cene. In so veliko bolj iskani. Ravno v"eraj sem na enem ameriškem forumu mazda miata prebral, da, se je tip odpravil 800 km daleč z avionom po nakup mazde mx5 le zato, ker je imela ročni menjalnik. Pa dražja je bila za 3000$😊
Ta teden sem prvič na Dunaju. Ne maram ogromnih mest, ampak arhitekturo imajo pa fino. Pa pozitivno sem presenečen nad mestnim prevozom. Iz Celovca sem prišel z vlakom, s taxijem do hotela, z avtobusom do centra, s podzemno nazaj in danes za foro še tramvaj 😀 vlak je 50€ v obe smeri, za 8€ pa je še mestni prevoz (tramvaj, avtobus, podzemna). Totalno brez stresa, edino taksist je šel po daljši poti do hotela. Čisto kontra kot LJ "metropola", kjer živčnega fašeš, ko čakaš pol ure na trolo, potem pa še stoji v prometu 😀
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Hvala bogu pa so vsaj sredinski gumbi konzole približno na enakem mestu. 
Napisano
A. Potem pa ja. Napajalni kabel nima veze. Povezovalni pa imajo.
Povezava za deljenje
Deli na druge strani