Dejansko, pa je po nemški študiji, vsak ICE avtomobil na cesti bolj ekološki, kot pa nakup novega električarja.
Ker proizvodnja električarja onesnaži več, kot pa bo moj ICE, dokler ne crkne.
Seveda študija pove, če je ICE za odpad, je potem najbolj ekološki električar.
Seveda boš našel kako tako študijo. Ampak če boš odprl oči, boš na eno tako našel sto takih, ki ugotavljajo drugače. Ker lahko AI prečeše splet hitreje od naju, je tu povzetek:
Velika večina znanstvenih študij življenjskega cikla (LCA) ugotavlja, da so baterijska električna vozila (BEV) na dolgi rok (celotni življenjski cikel) bolj ugodna glede emisij toplogrednih plinov (GHG) kot primerljiva vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem (ICEV). Obratne ugotovitve so redke in omejene na specifične pogoje.
Konsenz glede GHG emisij
Pregledi literature, meta-analize in velike primerjalne študije (ICCT, IEA, Argonne National Laboratory, Nature-publikacije in druge) dosledno kažejo prednost BEV:
V večini regij sveta imajo današnji BEV približno 40–73 % nižje življenjske GHG emisije kot primerljivi bencinski/dizelski avtomobili (odvisno od regije, velikosti vozila, mešanice električne energije in predpostavk o življenjski dobi/kilometrih).
Primeri:
ICCT (2025, EU): BEV približno 73 % nižje emisije kot bencinski ICEV (do 78 % z obnovljivo elektriko). Dodatne emisije iz proizvodnje baterije se povrnejo po približno 17.000 km (1–2 leti).
ICCT (globalne primerjave 2021 in posodobitve): že za vozila iz leta 2021 prednost 60–69 % v Evropi/ZDA, 37–45 % na Kitajskem, 19–34 % v Indiji; prednost se z dekarbonizacijo omrežij še povečuje.
IEA (Global EV Outlook): globalno približno polovične življenjske emisije glede na ICEV (ali še boljše v scenarijih hitrejše dekarbonizacije).
Študije za ZDA (vključno s tržno širokimi analizami 2023–2025 modelov): BEV nižje emisije v skoraj vseh scenarijih in v vseh okrožjih celinske ZDA; prednost pogosto 60–70+ %.
V eni od podrobnejših pregledov literature (znotraj-študijske primerjave) je 23 študij našlo nižji globalni potencial segrevanja (GWP) za BEV glede na ICEV, medtem ko je le 5 študij našlo obratno (predvsem v scenarijih z zelo umazanimi omrežji, močno odvisnimi od premoga, npr. deli Indije, Kitajske ali Litve).
Knobloch in sodelavci (analiza 59 regij): v 53 regijah, ki predstavljajo 95 % globalnega transportnega povpraševanja, BEV znižajo življenjske emisije glede na ICEV.
Prednost narašča z:
čistejšim električnim omrežjem,
daljšo življenjsko dobo / več prevoženih kilometrov,
izboljšavami v proizvodnji baterij in recikliranju.
Break-even točka (ko BEV postane boljši od ICEV) je danes tipično med 15.000 in 50.000–120.000 km, odvisno od regije (hitreje v Evropi/ZDA, počasneje na Kitajskem pri zelo umazanem omrežju).
Kdaj študije ugotovijo obratno ali mešane rezultate?
Študije, ki najdejo višje ali primerljive emisije BEV, so redke in skoraj vedno omejene na:
zelo umazana električna omrežja (visok delež premoga) + kratka življenjska doba vozila,
starejše podatke o proizvodnji baterij (emisije iz proizvodnje baterij so se medtem znižale),
ali fokus na ne-GHG vplive (npr. poraba vode, rudarjenje mineralov, toksičnost, vplivi na dihala v nekaterih lokalnih kontekstih).
Nekatere študije poudarjajo, da BEV niso nujno boljši pri vseh okoljskih kategorijah hkrati (npr. višji vplivi iz rudarjenja litija, niklja, kobalta), medtem ko so pri lokalnem onesnaženju zraka (NOₓ, PM) in GHG skoraj vedno boljši. Hibridna vozila (HEV) so boljša od klasičnih ICEV, a občutno slabša od čistih BEV.
Kaj pa vsak euro za panel, gre državi, ki tepta osnovne človekove pravice?
To je pa ok?
Imamo tudi norveško nafto in plin. Tam ni ogliarhov, samo hranimo norvežane in njihov sklad za penzije.
Jah, če misliš, da pridejo vsi paneli za fotovoltaiko s Kitajske, lahko tako (omejeno) razmišljaš. Drugače pa jih proizvajajo tudi pri nas (Bisol) in takoj za slovensko severno mejo, v Avstriji.
In kakšen je delež norveških energentov v naši bilanci? Je več kot le omembe vreden?
Kar pa zadeva samooskrbo - vodo imamo, zemljo tudi (da kaj pridelamo), pa les, elektriko tudi, nafte pa žal ne (vsaj ne za potrebe države). Tako da je elektrifikacija voznega parka za dobrobit države še kako dobrodošla. Pa če si to priznate ali ne.
Prvo kot prvo. Govora je bilo o samooskrbi na nivoju posameznika/gospodinjstva, ti si v iskanju rešilne bilke brez argumenta privlekel v debato državo.
Prav, nič hudega. Toda samooskrba na državni ravni ni 100 % zaradi ekonomske logike elektrogospodarstva, namreč, svojo elektriko večino leta raje drago prodajamo Italijanom in potem ceneje kupujemo od Avstrije in Hrvaške. Evo, zdaj veš.
In ker tako rad zagovarjaša fosilna goriva. A veš, kaj s tem delaš državi? In sebi ... Škodo. Vsak evro, ki gre za bencin ali dizel, konča pri takšnih in drugačnih oligarhih, arafatih ali zblaznelemu slovenskemu zetu, skratka v državah, ki spodbujajo nemire po svetu za svojo ekonomsko korist. Vsak evro, ki ga ne bi porabili za bencin ali dizel, bi zelo koristil državi - za socialo, razvoj, sončne panele, kranjske klobase, karkoli drugega kot onesnaževanje okolja s kurjenjem v ne prav učinkovitih toplotnih strojih ...
Ironično, za promocijo elektromobilnosti je v zadnjem času največ naredil prav konflikt v Iranu, ki so ga zakuhale ZDA. Vsaka podražitev goriv je reklama za EV ...
Mnja, moje laično razmišljanje: če lahko promet iz nasprotne strani vozi, potem je dovolj prostora, da ga tudi kdo prehiti ... Po potrebi pa še malo potrobiš in požmigaš, da se zave, kaj se dogaja.
Zanimivo ja, ko želiš Čajniza dat v račun pri nakupu novega avta ti ga pa nikjer ne vzamejo... res mora biti tole noro dobra odločitev za nabavo avta, ki po nakupu ne drži nobene vrednosti. Pa da bi človek rekel, eh ni panike ga bom imel pa do konca življenske dobe, sam kaj ko ta ni 20 let, ampak manj kot 10, ker rezervnih delov ne bo.
Čajnizi že danes zadeve prodajajo tako. Pošljejo ti 10 e-skirojev, 5 jih prodaš 5 je pa za rezervne dele. Sliši se fantastično, češ ja sej z enim lahko popravim 5 drugih, problem je to, da večino odletava enak del in teh 5 "rezervnih" je natanko za enkratno menjavo, vse ostalo se ti pa v skladišču nabira, ker ne moreš kar stran vržt.
Čajnizi sploh nimajo urejene ponakupne mreže in slej kot prej še vsakdo zabrede v to moćvirje. Če ni posebno draga zadeva pač kupiš novo, kaj pa pri avtu? Da ne govorimo še o požrešnosti zastopnikov in prodajalcev, ki za avto, ki na Kitajskem stane 30k€ pri nas hočejo 50k€+. Noro res, razliko pa pokrivamo vsi preko subvencij. To je tak uraden lopovluk, da ga ni večjega.
Razumno razmišljanje.
Po drugi strani pa tudi takole: če Kitajci naštancajo 500.000 komadov enega avtomobila in jih prodajo po EU, VW ali Škoda pa le 50.000, je vsaj meni jasno, da bom lažje dobil dele za Kitajca, pa magari za drobiž z odpada ali kakšnega karamboliranega.
In tudi kvazi urejena poprodajna mreža ti bolj malo pomaga, če ima zlatarske cene rezervnih delov, kajne?
Ne govorim, da ne bom kupil EV, ampak vidim ogromno možnosti za izboljšavo, predvsem na e-infrastrukturi, ki mora postati dostopnejša in enostavnješa.
Spet ni tak bav-bav. Naša penzionistka rabi javno infrastrukturo ravno 1x ali 2x letno, pa ji nekako uspe polniti, čeprav je daleč od računalniško pismene osebe. Toliko se je naučila, da odpre aplikacijo in poskenira QR kodo ter stisne gumb Polni.
- kako je s polnjenjem na javnih polnilnicah. Ali obstaja aplikacija, ki zajema vse dostopne polnilnice v realnem času ali rabiš za vsako državo in ponudnika svoje aplikacijo? Sem gledal podatke za Istro in ugotovil, da je infrastruktura izjemno slaba. Potem ugotoviš, da nekatere polnilnice ne delajo, nekatera imajo možnost polnjenja zgolj 22kw, za nekatere sploh ne veš če so že v uporabi.... Dalje ugotoviš, da se polnjenje ne plača preprosto s kreditno kartico ampak ima vsaka polnilnica neke svoje postopke in aplikacije, wtf. Edino Tesla mislim, da ima zadevo nekoliko bolj poenostavljeno za uporabnika.
Npr. za primer v Fažani, kjer imajo letno 1 milijon nočitev premore celi 2 polnilnici z močjo 22kw
Jah, tudi tistih par "agregatorjev", kar jih obstaja, zaračuna svoj pribitek na ceno polnjenja.
Najcenejša možnost je, da uporabiš aplikacijo tistega, ki skrbi za polnilnico. Postopek je tudi za "ad-hoc" enkratno polnjenje enostaven - poskeniraš QR kodo na polnilnici in vneseš št. kreditne kartice (dokler pač ne bodo imele novejše polnilnice še bralnika plačilnih kartic). Če ti to ni všeč, pač namestiš aplikacijo.
Za tvoj primer skoka do Pule in nazaj se lahko omejiš že na Petrol polnilnice ali pa hrvaški Elen - in imaš eno aplikacijo ali dve, za tistih par centov razlike po kWh ne rabiš delati doktoratov, kdo je najcenejši za parkrat letno.
Sploh pa hitre DC polnilnice koristiš samo v tranzitu. Če veš, da boš par dni v Puli, greš komot na kako lokalno počasno AC polnilnico v času kosila ali večerje in pretočiš tistih 10-11 kWh na uro.
Raba aplikacije ima to prednost, da vidiš, ali je v nekem trenutku polnilnica na izbrani lokaciji zasedena ali prosta ... ozr. koliko prostih priključkov je ...
- kakšno polnilnico izbrati. Imam toplotno črpalko in verjetno rabim dinamično polnilnico. Nato se pojavi vprašanje od katerega proizvajalca, kdo jo montira, kdo naredi predinštalacijo, ali so varovalke 3 x 20a dovolj, kaj so to prenosne polnilnice...
Ali izbereš dinamično polnilnico ali pa na "neumni" nastaviš nekoliko nižjo moč polnjenja, da ti pozimi, ko dela še toplotna črpalka ne vrže ven varovalk.
Lahko ostaneš na 3x 20A, ali pa malce dvigneš na 3x 25A, da bo res mir (odvisno predvsem od tega, koliko imaš obremenjene posamezne faze). Pozimi itak polniš bolj kot ne samo ponoči (22-06 režim, pač kolikor rabiš).
Polnilnico ti zmontira vsak štromar - predlagam pa, da ti do nje potegne čisto nov kabel, vendarle bo šlo za najbolj obremenjen del domače el. infrastrukture. 11 kW polnilnica je vrh glave, ostalo je "nice to have".
Prenosne so v glavnem "šuko" polnilnice - super za v kak kamp ali pa silo, če kje ostaneš (saj ima vsaka hiša šuko priključek). Se pa na šuko polni boleče počasi in je to samo zasilna rešitev.
S seboj furam 10 m podaljšek s šuko. Pa še to bolj brezveze, ozr. prišel mi je prav, da sem komu drugemu dal štrom. 😃
Ko greš na daljšo pot, štartaš od doma s 100 %, noben problem.
Jaz na daljši poti prakticiram režim 5-60 % polnjenje, ker je to najbolj hitro in časovno učinkovito, postanki so tako res kratki. Je pa to lažje izvajati na trasah/poteh, ki jih poznaš. Razumem, da boš šel polnit pri 10 %, ko si na poti v "neznano", karkoli več je pa izguba časa ...
S praznjenjem do 0 % ni nobenih težav niti bojazni - če prideš tako na polnilnico ozr. ciljno destinacijo, kjer daš vozilo polnit. Ni pa avta z 0 % baterije za puščati par dni pozimi na parkingu. Vse ostalo pa gre. V bistvu je celo priporočljivo, da baterijo vsake toliko čim bolj sprazniš in počasi napolniš do 100 % in še pustiš nekaj časa na polnilcu, da se balansirajo celice.
Meni osebno je precej bolj všeč, da sredi otoka v Babinom polju pri Komarcu po naporni poti že ob 8h zjutraj pijem ožuljsko.
No, prideš na cilj in vštekaš v šuko, ki ga ima vsaka bajta, če si že na takem območju brez polnilnic (pa je takih vedno manj, zdaj že apartmaji nudijo filanje).
S tem, da se na daljši poti vsakih 300-400 kilometrov ustaviš za 15 do 30 minut, ni prav nič narobe, kvečjemu priporočljivo je. Pa vsakih nekaj ur greš na WC, kaj popiješ in poješ, pretegneš noge ...
Saj sem se z ICE tudi peljal po 1000 km v kosu, ampak tega res ne pogrešam. Sploh pa če se ne voziš sam, temveč z ženo in otroci (ali celo taščo), šoferju in potnikom postanki še kako priležejo.
Domače polnjenje je pa itak "non-issue" - rabiš 2x 5 sekund za priklop in odklop ročke. In si dober naslednjih 300-400 km, ni treba se voziti do bencinske črpalke ...
Suma sumarum je večina EV voznikov na letni ravni časovno celo na boljšem, ker porabijo manj časa za oskrbovanje svojih vozil s pogonskim energentom. Ampak to je že matematika, ki jo redki opravijo ...
Jaz imam že več kot 50.000 km prevoženih na elektriko iz javnih polnilnic. In v tem času sem na prosto polnilnico čakal enkrat - 3 minute eno nedeljsko popoldne v Nemčiji. Pa sem bil z EV od severnega morja do grških otokov ... Ampak ja, kdor vidi ovire, vidi predvsem ovire. Če ne boste ravno rinili v soboto ali nedeljo čez dan julija in avgusta na Hrvaško, ne bo težav. Sicer pa je treba samo kako aplikacijo odpreti ter pogledati, kje polnilnice niso zasedene (verjetno kak kilometer stran od avtoceste že lahko prideš in priklopiš). Ni tako hud napor, če vemo, koliko časa danes ljudje preživijo s telefoni v rokah in v najrazličnejših aplikacijah. Ali pač?
Pa da ne bo pomote - prve črpalke za mejo v državah s cenejšim gorivom postrežejo z isto sliko - čakalnimi vrstami. Ampak težko je to priznati vsem, katerih (praktično edini) argument proti nakupu EV je polnjenje vozila enkrat letno, ko se z njim zapeljejo več kot 400 kilometrov daleč.
Jaz se ne sekiram - vsak naj vozi in tanka, kar mu paše. Sam stavim na elektriko in uživam (tako v vožnji kot postankih za polnjenje).
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Seveda boš našel kako tako študijo. Ampak če boš odprl oči, boš na eno tako našel sto takih, ki ugotavljajo drugače. Ker lahko AI prečeše splet hitreje od naju, je tu povzetek:
Velika večina znanstvenih študij življenjskega cikla (LCA) ugotavlja, da so baterijska električna vozila (BEV) na dolgi rok (celotni življenjski cikel) bolj ugodna glede emisij toplogrednih plinov (GHG) kot primerljiva vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem (ICEV). Obratne ugotovitve so redke in omejene na specifične pogoje.
Konsenz glede GHG emisij
Pregledi literature, meta-analize in velike primerjalne študije (ICCT, IEA, Argonne National Laboratory, Nature-publikacije in druge) dosledno kažejo prednost BEV:
V eni od podrobnejših pregledov literature (znotraj-študijske primerjave) je 23 študij našlo nižji globalni potencial segrevanja (GWP) za BEV glede na ICEV, medtem ko je le 5 študij našlo obratno (predvsem v scenarijih z zelo umazanimi omrežji, močno odvisnimi od premoga, npr. deli Indije, Kitajske ali Litve).
Knobloch in sodelavci (analiza 59 regij): v 53 regijah, ki predstavljajo 95 % globalnega transportnega povpraševanja, BEV znižajo življenjske emisije glede na ICEV.
Prednost narašča z:
Break-even točka (ko BEV postane boljši od ICEV) je danes tipično med 15.000 in 50.000–120.000 km, odvisno od regije (hitreje v Evropi/ZDA, počasneje na Kitajskem pri zelo umazanem omrežju).
Kdaj študije ugotovijo obratno ali mešane rezultate?
Študije, ki najdejo višje ali primerljive emisije BEV, so redke in skoraj vedno omejene na:
Nekatere študije poudarjajo, da BEV niso nujno boljši pri vseh okoljskih kategorijah hkrati (npr. višji vplivi iz rudarjenja litija, niklja, kobalta), medtem ko so pri lokalnem onesnaženju zraka (NOₓ, PM) in GHG skoraj vedno boljši. Hibridna vozila (HEV) so boljša od klasičnih ICEV, a občutno slabša od čistih BEV.
Povezava za deljenje
Deli na druge strani