Samo medklic, ker vidim, da ne slišite, ali pa nočete slišati.
Da, EV ima baterije, katerih sestavni del je tudi litij. Katerega je umazano in zahtevno pridobivati, so pa njegove "zaloge" še ogromne (predvsem v t. i. slanicah).
Ampak za razliko od nafte, ki jo ti skuriš v nekaj minutah ali urah, litij v bateriji EV opravlja svojo nalogo več desetletij. In z njim lahko prevoziš nekaj 100.000 km. Kaj je torej bolj trajnostno?
Boš še vedno trdil, da je CO2 v celotni verigi še vedno v prid ICE v življenjski dobi vozila?
Naj ti zaupam, da tudi v štartu ni, čeprav naftni lobij gaga drugače.
Samo pomisli. Osnovnošolski izziv: ICE motor sestavlja cca. 2.000 komponent - in te proizvaja nekaj 100 podjetij iz celega sveta. Torej, da se sestavi en sam ICE motor, morajo do njega priti vse komponente - veš koliko CO2 to znese?!
Pa za piko na i - tudi ko baterija odsluži v EV, še ni fuč. Gre v reciklažo in se porabi za hranilnike (baterije) za sončne elektrarne ... Torej je litij skoraj neskončno bolj trajnosten od nafte.
Jaz se z EV vozim po vsej Evropi in širše. Tudi čez Črno goro in Albanijo sem šel na grški otok na dopust z EV. In pojdem letos spet, da se razumemo, še dlje. Ne razumem, zakaj bi bila ena Hrvaška problem?
Bil sem v Srbiji in Bolgariji - in edino za jugovzhodno Srbijo lahko rečem, da ima bolj kilavo polnilno infrastrukturo, ampak tudi tam smo vsi z EV vseeno uspeli le-te napolniti in se vrniti domov - poleg mene je enkrat polnil Šved. Ergo? Se (res) ne da potovati z EV?! Na cesti vam ljudje vsak dan dokazujejo obratno.
V Grčiji sem na polnilnici srečal Albanca, ki je šel iz Italije v Turčijo z električnim kombijem! In vas še vedno skrbi pot na dopust v sosednjo državo. Hecno.
Dajte no malo kritično razmišljat, dokažite mi, da ste tega sposobni.
Pomislimo: koliko CO2 ustvari nafta, da pride do vas?
Da jo potegnejo globoko iz tal, gre ogromno energije. Tam, kjer se črpa nafta, nič ne raste, je onesnaženo.
Potem prenesejo na drugo lokacijo, rafinirajo, spet peljejo čez pol sveta, da pristane na črpalki ... Koliko CO2 se tu ustvari?!
Od koder jo vi pretočite v vozilo in nato v delčku sekunde sežgete ... Ter tako dodatno onesnažite okolje. Še s čim hujšim kot CO2, npr. NOx, kar prikladno pozabljate ...
Še enkrat, počasi. Vsak liter nafte je moral priti iz globin zemlje, prepotovati pol sveta, da ste ga v nekaj minutah v svojem ICE-stroju sežgali in z njim hudo onesnažili okolje.
Še kdo misli, da EV-ji niso čistejša tehnologija? Tudi če jih poganja elektrika iz nuklearke, so neštetokrat čistejši, da ne omenjam dejstva, da vedno večjemu številu ljudi elektrika "raste na strehi".
Jah, ne vem, če je res tako. Ker sam funkcioniram po načelu "zdrava kmečka pamet", mi osnovnošolska matematika daje vedeti, da je EV primernejša izbira zame. Pa naredim med 15.000 in 20.000 km letno.
Pri čemer ekonomski vidik zame sploh ni na prvem mestu, temveč občutki v vožnji. Mene navdušujeta hipna odzivnost in pospešek, ki verjetno zapečkarjem ne pomenita kaj dosti.
A v tej temi se v glavnem oglašajo tisti, ki bi radi prevozili z EV 1000 km v enem kosu, čeprav po tem resnično ni nobene potrebe. Za vsakodnevne potrebe povprečnega Slovenca je pa prav vsak EV na našem trgu zadosten.
In oglašajo se tudi tisti, ki EV še v življenju vozili niso, a vedo tako zelo veliko negativnega povedati o njih. In še posebej polnilni infrastrukturi.
Moj predlog: izposodite si katerikoli EV za vikend in se malo zapeljite okoli. Mogoče bo kdo kaj novega ugotovil - pa če bo to pozitivno ali negativno.
Kar verjemite, da "lobiji" delajo v obe smeri. Pri čemer je naftaški lobij daleč največji na planetu ... ker mu to omogočate.
Lobiji, ki zagovarjajo avtomobile z motorji na notranje zgorevanje (ICE), imajo več ekonomskih, političnih in strateških interesov. Glavni razlogi za njihovo vztrajanje pri ICE vozilih so:
1. Gospodarski interesi avtomobilske in naftne industrije
Ogromne investicije v ICE tehnologijo – Avtomobilske korporacije so desetletja vlagale v razvoj in proizvodnjo motorjev z notranjim zgorevanjem. Prehod na elektrifikacijo bi zahteval prestrukturiranje proizvodnje in odpust zaposlenih.
Naftna industrija – Z elektrifikacijo se zmanjšuje povpraševanje po nafti. Naftni giganti, kot so ExxonMobil, Shell in BP, lobirajo proti hitremu prehodu na EV.
Avtomobilska poprodaja in servisi – ICE vozila potrebujejo več servisiranja (olje, filtri, izpušni sistem), kar je ključen vir dohodka za avtosalone in mehanične delavnice.
2. Politični vpliv in regulativa
Zaviranje strožjih emisijskih standardov – Lobiji pritiskajo na vlade, da ne uvajajo prehitrih omejitev za ICE vozila ali da ponujajo izjeme.
Geopolitični interesi – Nafta ostaja ključen vir moči za številne države (Rusija, Savdska Arabija, ZDA). Elektrifikacija zmanjšuje njihovo globalno ekonomsko vlogo.
Subvencije in davčne ugodnosti – Naftni in avtomobilski lobiji si prizadevajo za ohranitev davčnih ugodnosti za gorivo in ICE vozila.
3. Psihološki in kulturni vidiki
Čustvena navezanost na ICE vozila – Mnogi ljubitelji avtomobilov imajo raje zvok, moč in tradicijo motorjev z notranjim zgorevanjem.
Skepticizem do novih tehnologij – Določeni krogi (zlasti konservativni) nasprotujejo hitrim spremembam in želijo ohraniti status quo.
Strah pred izgubo delovnih mest – Prehod na EV lahko ogrozi številna delovna mesta v proizvodnji motorjev, menjalnikov in povezanih komponent.
Nakup avtomobila z motorjem na notranje zgorevanje (ICE – Internal Combustion Engine) danes ni več samoumeven, saj se trendi premikajo v smer elektrifikacije in trajnostne mobilnosti. Med ključnimi razlogi za nenakup ICE vozila spadajo:
1. Okoljski razlogi
Visoke emisije CO₂ – Avtomobili z notranjim zgorevanjem prispevajo k podnebnim spremembam.
Zrak v mestih – Izpusti dušikovih oksidov (NOx) in trdih delcev negativno vplivajo na zdravje prebivalcev.
Naraščajoče okoljske omejitve – Mesta uvajajo nizkoemisijske cone (LEZ), kjer so ICE vozila prepovedana ali obremenjena z dodatnimi stroški.
2. Stroški lastništva
Višji stroški goriva – Električna energija je cenejša na prevožen kilometer kot bencin ali dizel.
Vzdrževanje – ICE avtomobili imajo več gibljivih delov kot električna vozila (EV), kar pomeni večje tveganje za okvare in dražje servise.
Vrednost na trgu rabljenih vozil – Vrednost ICE avtomobilov bo v prihodnosti hitreje padala zaradi manjšega povpraševanja.
3. Regulativa in prihodnje prepovedi
EU regulativa – Po letu 2035 bo v EU prepovedana prodaja novih avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje.
Davčne olajšave – Električna vozila so pogosto deležna subvencij in davčnih olajšav, medtem ko se obdavčitev ICE vozil zaostruje.
Prepovedi dizelskih vozil – Številne države že omejujejo ali napovedujejo prepoved dizelskih vozil v urbanih območjih.
4. Razvoj električne mobilnosti
Večja ponudba EV – Avtomobilski proizvajalci močno vlagajo v elektrifikacijo, kar pomeni večjo izbiro in konkurenčne cene.
Doseg in infrastruktura – Razvoj hitrih polnilnic in baterijskih tehnologij zmanjšuje težave z dosegom.
5. Vozniška izkušnja
Tišja in bolj gladka vožnja – EV-ji ponujajo več navora, tišje delovanje in boljšo vozno dinamiko.
Brez menjavanja prestav – Električni pogon omogoča enostavno in udobno vožnjo.
Zaradi teh razlogov vedno več ljudi prehaja na električna in druge alternativne pogone ter opušča tradicionalne ICE avtomobile.
Kje lahko izklopiš ABS, normalno kolikor vem ni nobenega gumba v vozilu, vsaj novejši in ni možno več izklopiti in verjetno tudi ni dovoljeno odklopiti, to je varnostni sistem avta... ?
@GoB: Zdaj naredi pa popravek svoje domače naloge. In sicer najdi, koliko km prevozijo vozila v SLO na leto in izračunaj koliko elektrike bi potrebovali za to. Ker si spet v tistem predalčku "ekstremistov" - govoriš o robnih pogojih. Pa se vsa vozila ne rabijo polniti vsak dan in isti hip itd. Bi pa sam ploskal, če bi dobili 5000 dodatnih javnih polnilnic.
Najboljši pokazatelj je ogled oglasov nekaj let starih vozil z višjo kilometrino. Npr. par let stare Tesle imajo "speskane" pragove, če nimajo zavesic. Pa ni to le Teslina težava, da se razumemo ...
Po drugi strani je pa res, da Mazdini atmosferci od sebe ne dajo tako hudih moči, da bi kamenčke res močno nabijali po pragu in ob straneh vozila.
EU direktiva je, da mora pri pojemku enakem ali večjem od 1,2 m/s, svetiti zavorna luč. In pri EV, ki ima vklopljeno regeneracijo, je to zelo hitro. Se pa strinjam, da je tečno voziti za kakim EV-jem, katerega šofer vozi v načinu on/off. Že če bi lepše dozirali pojemek s popuščanjem pedala za plin, bi bilo drugače.
Po moje tudi če kdo vozi za menoj, doživlja podobno. S tem, da redko kdo sploh sledi mojemu tempu po lokalnih cestah. 😃
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano
Samo medklic, ker vidim, da ne slišite, ali pa nočete slišati.
Da, EV ima baterije, katerih sestavni del je tudi litij. Katerega je umazano in zahtevno pridobivati, so pa njegove "zaloge" še ogromne (predvsem v t. i. slanicah).
Ampak za razliko od nafte, ki jo ti skuriš v nekaj minutah ali urah, litij v bateriji EV opravlja svojo nalogo več desetletij. In z njim lahko prevoziš nekaj 100.000 km. Kaj je torej bolj trajnostno?
Boš še vedno trdil, da je CO2 v celotni verigi še vedno v prid ICE v življenjski dobi vozila?
Naj ti zaupam, da tudi v štartu ni, čeprav naftni lobij gaga drugače.
Samo pomisli. Osnovnošolski izziv: ICE motor sestavlja cca. 2.000 komponent - in te proizvaja nekaj 100 podjetij iz celega sveta. Torej, da se sestavi en sam ICE motor, morajo do njega priti vse komponente - veš koliko CO2 to znese?!
Pa za piko na i - tudi ko baterija odsluži v EV, še ni fuč. Gre v reciklažo in se porabi za hranilnike (baterije) za sončne elektrarne ... Torej je litij skoraj neskončno bolj trajnosten od nafte.
Povezava za deljenje
Deli na druge strani