Slivka

Pre?ivel obisk sanitarne. In to kljub neredu v kleti.

Ko pre?kate cesto, vedno glejte avtomobile in ne na semafor. Semaforji redko kdaj zbijejo ?loveka... Plivaju Mujo i Suljo Tihim oceanom, kad odjednom Suljo po?inje vikati: - Upomoć, Mujo, upomoć, udaviću se ! Na to će Mujo: - Pssssst, ?ta se dere?, ovo je Tihi ocean... Ka?e Mujo Sulji: - Suljo, ti si pravi magarac, samo ti jo? trebaju rogovi ! - Pa odakle, bolan, magarcu rogovi, magarac nema rogove ! - E, onda ti ni?ta ne fali... Pride zdravnik do zaskrbljenega pacienta. Pa ga pacient vpra?a: - "Doktor, kaj mi je?" - "Ne vem, ne vem..." - "Kdaj pa boste vedeli?" - "Jutri takoj po obdukciji..." Sosed mi je zvonil na vratih ob 2:30 zjutraj... Pa mislim, resno, da ti ob pol treh pono?i gre ?lovek zvoniti na vrata! No, na sre?o sem bil buden, ker sem treniral na bobne...

Tu je tema o zanimivih oglasih. Pridi raje sem: http://www.mazda-si.net/index.php?s=&s...st&p=310287 pa re?emo kak?no o terencih.

Tomozuki, tule bo bolj?a tema o terencih. Za moje pojme tile "grebejo" in "plezajo": Temu se re?e terenec. Tisto, kar zdaj na veliko reklamirajo kot terence, so bolj hoby program... V pravih terencih je lahko samo mehanika, avtomatika pa ne. Je pa zato voznik tisti, ki je najve?ja slabost pravih terenskih vozil. Ker ?e ne zna, vsa mehanika ni? ne koristi. Za dirkat po makadamu pa - Red Bull je imel reklamo, da jim je dirkalnik formule 1 u?el z neke farme in so ga lovili po neki makadamski poti. Pa je navaden dirkalnik formule 1. Pa ne bi potem tisti na?minkirani pick up zmogli dirkati po makadamu?

No, po?asi bova pa z Bossom postala prijatelja. Letos je kar zmeren pri snegu in ni kak?nih enormnih koli?in na?aral. Pa tudi kak?ne take izjave ima, da se enostavno moram z njim strinjati. Glede statistike lahko doka?em vse. Tudi to, da so starej?a vozila bolj varna od novej?ih. Leta 1994 je bilo na Slovenskih cestah 505 smrtnih ?rtev. Leta 2010 pa 138. Leta 1994 je bila povpre?na starost vozil 6,8 let. Leta 2010 pa 8,2. Torej lahko zaklju?imo, da starej?a kot so vozila, bolj so varna in manj je smrtnih ?rtev. No, pri tem bom zamol?al, da je bilo leta 1994 na Slovenskih cestah 6586 prometnih nesre? s smrtnim izidom ali po?kodovanimi, leta 2010 pa 7560... Zdaj pa druga statistika: V Sloveniji se varnost cestnega prometa slab?a. Leta 1994 je bilo na Slovenskih cestah 6586 prometnih nesre? s smrtnim izidom ali po?kodovanimi, leta 2010 pa 7560. Pri tem bom zamol?al, da je bilo leta 1994 v Sloveniji registriranih 668307 osebnih vozil, leta 2010 pa 1061646 in je bila torej temu primerno ve?ja gostota prometa... Mogo?e komu to ni v?e?? Tudi prav. Naslednja statistika prikazuje, da se cestnoprometna varnost v Sloveniji izbolj?uje: Leta 1994 je bilo na Slovenskih cestah 505 smrtnih ?rtev. Leta 2010 pa 138. Leta 1994 je bilo na prebivalca registrirano 0,336 vozila, leta 2010 pa 0,518 vozila. Torej kljub gostej?emu prometu manj smrtnih ?rtev. Bi radi, da ?e kaj doka?em? Vse po uradni statistiki. ?e kdo ne verjame, lahko ?e sam preveri: http://kazalci.arso.gov.si/xml_table?data=...&ind_id=419 http://kazalci.arso.gov.si/xml_table?data=...&ind_id=418 http://kazalci.arso.gov.si/xml_table?data=...&ind_id=417

Ooo jaa, enkrat.

Slu?ajno sta mi pri?li pod roke dve razpredelnici, pa sem se spomnil na to temo: SCANIA Motor: Turbo diesel prostornina: 16400 ccm mo?: 740 KM te?a vozila: 40000kg povpre?na hitrost: 70 km/h poraba okoli 38 litrov na 100 km Formula 1 Motor: atmosferski bencinski prostornina: 2400ccm mo?: 740 KM te?a vozila: 605kg povpre?na hitrost: 213 km/h poraba okoli 38 litrov na 100 km Ja, vem, gre za povsem razli?na motorja, predvsem pri pogonskem gorivu. ?eprav, mo? je pa enaka... In poraba konec koncev tudi. Predvsem ?e upo?tevamo, da gre formula po ravnem dirkali??u (brez vzponov in spustov), tovornjak pa po razgibanem terenu, skozi mesta, po skladi??ih,... Ja, vem, sem malo udaril mimo. Bi bilo pa zanimivo videti, ?e bi motorja med seboj zamenjali... Pri tem downsizingu se mi zdi, da gre za nekaj podobnega kot pri neosvin?enem bencinu. Vsi se ?e kako dobro spomnimo, kako smo pred leti z veliko hitrostjo uvedli neosvin?en bencin in kako je postalo moderno “biti zelen” ter imeti avto s katalizatorjem. Kaj je naftni lobi navedlo na tako hitro spremembo? Okoljska zavest? Skrb za na?e zdravje? Pritiski razli?nih vlad? Ni? od tega! Resnica je popolnoma druga?na. Naftne dru?be so nas s pomo?jo ogla?evalskih akcij prepri?ale, da je neosvin?en bencin prijaznej?i na?emu zdravju. Tudi na?i politiki so po hitrem postopku sprejeli vrsto zakonskih uredb, ki so favorizirale ?im hitrej?i prehod na uporabo neosvin?enega bencina. Vsemu temu je sledilo pospe?eno razsvin?evanje in izgon stra?ljivega svinca s svetovnih cest. Poglejmo si torej pobli?je zgodbo neosvin?enega bencina! Prve avtomobile je poganjal t.i. motorni ?pirit, ki bi bil po dana?njih standardih izjemno ?isto gorivo. Toda, zaradi visoke stopnje rafinacije je bila njegova proizvodnja predraga, zato so naftarji zni?ali stopnjo rafinacije, kar pa se je ob?utilo pri avtomobilih, saj je zvi?evanje kompresijskega razmerja v avtomobilskih motorjih povzro?ilo neprijetno tresenje in trdi tek motorja. Re?itev je bila preprosta ? bencinu so za?eli dodajati u?inkovito in ceneno primes, ki bi prepre?ila nev?e?nosti ob delovanju mo?nej?ih motorjev. Tako je bil rojen osvin?en bencin, bencin v katerega so prime?ali ?ude?no snov, svin?ev tetraetil. Toda v poznih ?estdesetih je za?elo v svetu primanjkovati visokokvalitetne nafte z nizko vsebnostjo ?vepla in nitratov. Pojavila se je naftna kriza, ki je prisilila naftno industrijo k uporabi manj kvalitetnih surovin, torej gorivo, ki je povzro?alo bistveno ve?je emisije ?veplovega in du?ikovega dioksida. Tako so se za?ele v okolje spro??ati zelo pove?ane koli?ine kontaminatov, ki so povzro?ale kisli de?, ogaben smrad in du?e?i smog. Okoljska zavest prebivalstva je terjala ukrepe za zavarovanje zdravja, naftna industrija pa je zaznala hudo nevarnost, ki bi utegnila ogroziti njene bajne dobi?ke. Napad je najbolj?a obramba in naftna industrije je takoj na?la de?urnega krivca ? pove?ano ?tevilo vozil v velemestih. S tem je svojo dobro pla?ano zaveznico, politiko, potisnila v hude ?kripce. Politiki so vedeli, da se zna omejevanje “avtomobilske svobode” pokazati na naslednjih volitvah, zato so naftarji in politiki staknili skupaj glave in v obrambo skupnih interesov na?li novo donosno tehnolo?ko re?itev ? katalizator; osvin?eni bencin pa proglasili za najve?jega onesna?evalca ?lovekovega okolja. Katalizator, ?ude?na naprava, ki odstrani nevarno onesna?enje iz izpustov, je takoj postala pravi hit. Naftna industrija pa ni mogla izvre?i svin?evega tetraetila iz bencina, saj bi se motorji sodobnih avtomobilov visoke kompresije “sesuli”, obenem pa je bilo ?e jasno, da osvin?eni bencih »zaba?e« katalizator. Naftarji so tako poiskali tri nadomestke za svin?ev tetraetil: • aromatske spojine, ki temelje na benzenovem obro?u: benzen, toluen, ksilen in dimetilbenzen; • olefine, organske spojine z dvojnimi vezmi; • oksigenate, organske spojine, ki vsebujejo kisik, npr. metan in etan. Ve?ina teh snovi je izjemno nevarna ?lovekovemu zdravju, razen manj uporabnih oksigenatov. Toda, oksigenati niso stranski produkt proizvodnje goriva, zato jih morajo proizvajalci goriva kupovati na prostem trgu, kar jim zmanj?uje dobi?ek. EPA ? ameri?ka Agencija za varstvo okolja je med pet najbolj toksi?nih in kancerogenih substanc v zraku na prvi dve mesti uvrstila benzen in 1,3 butadien, ki nastaja pri izgorevanju olefinov. Po raziskavah dolgotrajna izpostavljenost le 1 ppm koncentraciji benzena povzro?a 4 primere levkemije na milijon prebivalcev. Ni? ?udnega torej, da je ?vedska ?tudija ugotovila zelo visoko obolevnost zaposlenih na bencinskih servisih za levkemijo! Vsebnost nevarnih snovi v neosvin?enem bencinu je bistveno ve?ja kot pri osvin?enem. Osvin?eni bencin vsebuje pribli?no 29,2 % aromatskih spojin in 2,1 % koncentracijo benzena; tako »zdravi in ekolo?ki« neosvin?eni bencin pa 36,4 % aromatskih spojin in 4,3 % koncentracijo benzena. Najnovej?e meritve so pokazale, da vsaj 75 % benzena v zraku industrijskih mest izvira iz izpustov avtomobilov s katalizatorjem. Katalizator naj bi bil ?ude?na re?itev, a temu ?e zdale? ni tako. Namre? katalizatorji za?nejo delovati ?ele ob doseganju temperature 400 stopinj Celzija, to pa pomeni, da vozila prvih 10 do 15 minut vo?nje oz. sedem ali osem kilometrov poti vozijo na »poln izpust« toksikantov. In sedaj sledi ?e ?okatno dejstvo o svincu, ki naj bi bil gre?ni kozel. ?tevilne raziskave dokazujejo, da se svinec iz zraka ne deponira v ?love?ka tkiva. Med drugim imajo delci svinca v zraku tako visoko specifi?no te?o, da se zaradi gravitacije deponirajo le v neposredno okolje cesti??. Svinec, ki ga imamo v krvi, izvira izklju?no iz na?e hrane in vode ter svin?enih barvil in instalacijskega materiala na?ega bivalnega okolja. Dogajajo se zelo ?udne stvari ? npr. prebivalci odmaknjenega pode?elja Nove Gvineje so imeli bistveno ve?je koncentracije svinca v krvi, kot pa njihovi avstralski sodr?avljani v centru Melbourna. Verjetno ste ob v?igu va?ega kataliziranega lepotca zaznali vonj po gnilih jajcih. To je vonj po vodikovem sulfidu, zelo strupeni snovi, ki se ve?e na hemoglobin in blokira vezavo kisika. A to ?e ni vse ? v katalizatorjih se spro??a tudi fosgen (neko? bojni strup), v kolikor so v bencinu prisotni kloridi. Skratka, na?a vozila resni?no postajajo vedno bolj bojna vozila. Zaradi na?e neosvin?ene in katalizirane avtoevforije nas bo namre? ?e dolgo bolela glava, pa tudi zdravi ne bomo ve? tako, kot neko? v te?kih in sivih svin?enih ?asih. Res je to, kar pravijo ? ni vse zlato, kar se sveti! P.S. ?e ?elite izvedeti ?e marsikaj zanimivega o uporabi ?kodljivih snovi v na?em okolju, vam priporo?am, da si preberete knjigo Antona Komata ZATON PROMETEJEVE DOBE.

Odvisno od zavarovalnice. Na?eloma pa ni potreben policijski zapisnik, ?e gre iz kaska, kjer ima? 1% odbitne fran?ize.

Narobe. No, narobe razumljeno. Jaz sem odgovarjal Siriusu, ki je primerjal C5 tretje generacije z 10 let starej?im C5 prve generacije...

No, ni ravno prepri?ljivo. Najprej dirkajo po asfaltu, nato dirkajo po makadamu, ko pa pride do kak?ne malo bolj terenske vo?nje, je pa samo 20 sekund posnetka enega in 18 sekund posnetka drugega. ?e so torej teli "bolj resni terenski podvigi", kaj so potem moji? http://www.mazda-si.net/index.php?s=&s...st&p=296967

No?em biti nesramen, a se mi zdi tole malo zgre?eno. Med obema voziloma je 10 let razlike. In v desetih letih gre pa ja razvoj toliko naprej, da vsaj malo zni?ajo porabo. ?e drugega ne, bolj?a kvaliteta izdelave in bolj?a olja zmanj?ajo trenje, pa je ?e nekaj prihrankov. Tako da primerjat novo vozilo z 10 let starim ni ravno preierljivo... Poleg tega so v desetih letih gotovo malo posodobili tudi cesto, kar pa spet gotovo vsaj malo pripomore k manj?i porabi... In brez zamere, novi C5, za katerega vem (sova??an) nikoli ne pride na porabo 5,1. Si to?no napisal? No, mogo?e je drugo okolje, pa je zato pri temu, ki ga poznam, najmanj?a poraba 5,7...

Upam, da bo to imelo pedago?ki u?inek. Pa ne mislim za Michaela, njemu je ve? ali manj vseeno. ?lovek je bil vajen hitrih odlo?itev. Konec koncev, da se usede? pred 700 konjski motor v 500 kg te?kem vozilu in se po?ene? po stezi, ?e mora? imeti malo samozavesti in ne sme? biti neki "me?ka?". Gremo dalje: Paul Walker se gotovo ni usedel nekemu amaterju v avto. Tisti, ki je vozil, je gotovo imel nekaj izku?enj s hitro vo?njo. Pa se je vseeno zgodilo. Naprej: Gorazd Stra?i?ar. Spustil se je s To?kega ?ela. ?lovek s toliko izku?njami in tolik?nim znanjem se ni ubil na neki nepoznati progi ampak tam, kjer se je pravzaprav u?il voziti kolo. In ?e bi lahko na?teval. Torej, ?e se ?e najbolj?im takole zgodi, koliko prej se lahko nam, ki nimamo toliko izku?enj. Zato pa pamet v roke. Previdnost je mati Modrosti. Ker pa o?eta nikjer ne omenjajo, o?itno tudi Previdnost ni bila vedno previdna...

Formula 1 za kmete?

Prevoz dolgega tovora http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=172893

Aha, ja, seveda. In potem pride mimo kak?na dav?na in smo tam... In pri takih modelih hitro dobi? koga, ki te prijavi. Posodil sem pa? sosedu, ker tu naokoli imajo prikolice v glavnem za traktorske priklju?ke.

?est let star pa samo 88000 km? Motor 5,3 litra bencin Iz trgovine najprej na SiGas, ?ele nato domov... Terenske zmogljivosti so pa najbr? enakovredne moji stari mami...

Hja, ve?, pravijo, da je Previdnost mati Modrosti. Ker pa o?eta nikjer ne omenjajo, o?itno tudi Previdnost ni bila vedno previdna. In potem se ti "?udi?", ?e te kdaj kaj preseneti...

Hja, namesto Radenske pij antigripine, pa bo takoj bolj?e. Najbolj poznat antigripin je vodka, pa tudi rakija je precej poznana...

Dobra alternativa... http://www.youtube.com/watch?v=0tSdYWakP3w

La?ni?

Lopato imam ?e v avtu... Pa volje sem glih ta prave...

Presneta re?, koliko krat sem ?e rekel, da raj?i posodim ?eno kot pa avto. Ali pa prikolico. Pa me zmeraj nategnejo. ?e kdo ?eno preve? pritisne, bo ?e sama cvilila. ?e pa kdo prikolico preve? nalo?i, pa ne bo prikolica ni? stokala. In tako v?eraj posodim prikolico. In me danes policija obvesti, da je bilo vozilo, ki je vleklo mojo prikolico, udele?eno v prometni nesre?i. Da pa je prikolica nepo?kodovana in naj jo pridem iskat. In sem ?el. Ko sem zagledal prikolico, mi je bilo pa vse jasno. Na prikolici je bil dober kubik zemlje (1 kubik rata, ?e je poravnano s stranicami. On pa je nalo?il s kupom). ?e se ne motim, je to okoli 1500 kg tovora. Pa ?e 220 kg je prikolica te?ka, pa smo na 1700 kg skupne te?e. Listnate vzmeti je ?e v drugo smer krivilo... Ni ?udno, ko je pa prikolica predvidena za 750 kg. Vse skupaj pa pripeto za 8 let starega Berlingota. Ja, saj je peljal. Saj sploh ni problem peljati. Problem je ustaviti. In to?no to se je zgodilo. Ko je pripeljal po stranski cesti in hotel ustaviti pred kri?i??em, ga je prikolica pririnila na glavno cesto... Policaji so pa itak geniji. V zapisniku pi?e, da je pri?lo do prometne nesre?e zaradi neprolagojene hitrosti... In ko smo to kon?no prikljukali za Mazgo, mi je po nekaj kilometrih na prikolici po?ila guma. Zdaj pa dvigni tako te?o, pa menjaj. In potem me je mo?akar grdo gledal, ker sem vi?ek zemlje kar z lopato zmetal na kup ob cesti in tam pustil. In ?e bolj grdo me je gledal, ko sem mu pokazal ra?un za gumo. Kaj vse sem bil potem, ne bom niti pisal, denarja za gumo mi ni vrnil, je pa zahteval, da grem pobrat tisto zemljo, ki sem jo zmetal s prikolice. Ja, to?no tako. Je lopata zapela, se je mo? skril v hi?o in grozil, da bo poklical policijo.

Mmmm... Jaz bi tudi.

http://www.radio1.si/strani/Fun.aspx?ID=24881&LNK=7

Ena redkih res dobrih...