Skoči na vsebino

New Mazda boss: Rotary is a no-go

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

HIROSHIMA, Japan -- Masa-michi Kogai, the new CEO of Mazda Motor Corp., has set what looks like an impossibly high bar for reintroducing the company's rotary engine.

 

Sales would have to total 100,000 a year for Mazda to resurrect the technology, he said. So Mazda isn't planning a rotary revival, he said.

 

"No plans now," Kogai said in an interview Friday. "It has to be a viable commercial proposition. If we are going to adopt it, it has to be a product that can generate at least sales of 100,000 units a year. We have to be able to achieve a profit."

 

Kogai, a no-nonsense production veteran with a knack for cost crunching, took office in June after overhauling the company's manufacturing.

 

Among his coups: transforming Mazda's erstwhile loss-making Japan operations into a lean export machine able to post profits with tough foreign exchange rates.

 

The rotary engine had been a Mazda bragging point ever since the company became the first to market the technology in 1968, in its Familia Rotary Coupe/Mazda R100.

 

But the company killed the powerplant last year when the last RX-8 sports car rolled off the line. The engine is also known as the Wankel after the German engineer who invented it.

 

A rebirth has been the subject of incessant speculation -- often fueled by Mazda itself. Last year, then-President Takashi Yamanouchi dangled the idea of putting a rotary in a hybrid vehicle to generate electricity that would charge the battery.

 

Nothing has come of that so far.

 

The engine's chief hurdle is technical -- meeting today's more stringent emissions regulations. It would also mean giving valuable production capacity to a unique small-batch model.

 

In 2011, the RX-8's last full-year of sales in the United States, Mazda sold only 759 of the cars in its biggest market. The RX-8's peak annual sales in the United States were 23,690 units in 2004, according to the Automotive News Data Center. The rotary-powered RX-7's U.S. sales peak was 56,203 units in 1986.

 

At today's lean Mazda, which just booked its first annual profit in five years, the new priorities are cost performance, economies of scale and uniform manufacturing. So it's hardly receptive to what some may see as vanity projects.

 

Still, Kogai said Mazda hasn't completely abandoned the notion. Engineers continue to research the technology, he said, in part because the rotary engine can run flexibly on a wide variety of fuels, including gasoline, hydrogen and even kerosene.

 

"We are the first and only manufacturer to commercialize the rotary engine. In that respect, we have some responsibility," Kogai said. "So please allow us to continue our research."

 

Vir: http://www.autonews.com/article/20131118/O...o#ixzz2l16HIhUM

Wait ... Think ... Breathe ... Concentrate ... Put the car in gear ... Floor the throttle ... Burn the rubber ... ZooM-ZooM !!

?e bi nekateri ljudje padli z vi?ine svojega ega, na vi?ino svoje inteligence, padca zagotovo ne bi pre?iveli ;)

Napisano

iz Srbskih novic :)

 

Izvr?ni direktor Mazde Masami?i Kogai rekao je da ta kompanija trenutno ne planira razvoj novog rotacionog motora po kome je japanski proizvođa? automobila bio poznat u automobilskoj industriji.

 

"Jednostavno, njegova proizvodnja danas ne bi bila ekonomski isplativa. Ipak, to ne zna?i da smo potpuno zatvorili vrata tehnologiji rotacionih motora u budućnosti.", saop?tio je Kogai.

 

Prodajete polovni automobil?

 

Postavite besplatan oglas.

 

Prema njegovim re?ima, da bi jedan takav rotacioni motor opravdao ulaganja u njegov razvoj i proizvodnju, trebalo bi da se ugrađuje u najmanje 100.000 automobila godi?nje, ?to je u sada?njim ekonomskim okolnostima neostvarivo.

 

Takođe, Kogai je napomenuo da ovi motori imaju ?iroku mogućnost primene i da osim benzina kao pogonsko gorivo mogu da koriste vodonik i kerozin. Kompanija Mazda je okon?ala proizvodnju rotacionih motora u junu 2012. godine kada je proizvoden poslednji primerak modela Mazda "RX-8" sa rotacionom motorom.

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • In še drugi del (tabelarični pregled) ××××         Spodaj je tabela izključno na podlagi podatkov iz dokumenta, pri čemer je pomembno, da so to povprečja pregledanih LCA študij in ne rezultati enega konkretnega vozila. ICE vs. HEV vs. PHEV vs. BEV – LCA primerjava Kazalnik ICE-G 🚗 HEV 🔋 PHEV 🔌 BEV ⚡ Št. analiz (n) 29 16 21 60 Proizvodnja g CO₂e/km ~35 ~42 ~37 ~57 Proizvodnja – absolutno ~5–9 t CO₂e* podoben ICE 8,2–8,9 t 7,8–26,2 t Delež proizvodnje v LCA 14 % – 16–32 % (~25 %) – Uporaba / WTW g CO₂e/km 133–268 – – 4–177 Delež WTW v celotnem LCA ~80 % ~75 % ~68 % – Celotni LCA g CO₂e/km 223 185 157 121 Celotni LCA t CO₂e/vozilo 46 t 37 t 35 t 25 t Razlika LCA glede na ICE-G 0 % −17 % −32 % −41 % Razpon razlike glede na ICE-G – večinoma −13 do −21 % −9 do −73 % −89 do +21 % Glavni problem visoke emisije med uporabo manjši prihranek zelo odvisen od uporabe na elektriko visoke emisije proizvodnje/baterije Baterija – delež proizvodnje – – – ~54 % * Pri ICE dokument navaja, da 90 % ocen proizvodnje pade med 5 in 9 t CO₂e/vozilo.  Najbolj pomembna številka Če vzamemo ICE-G = 100 %, dobimo približno: Pogon Celotni LCA Prihranek glede na ICE-G ICE-G 223 g/km 0 % HEV 185 g/km −17 % PHEV 157 g/km −32 % BEV 121 g/km −41 % Ti povprečni rezultati so neposredno navedeni v dokumentu; avtorji pa posebej opozarjajo, da je za primerjavo bolj zanesljiv relativni rezultat znotraj posamezne študije, ker se predpostavke med LCA študijami precej razlikujejo. Kaj se iz tabele lepo vidi 1. ICE ima najvišje emisije predvsem zaradi uporabe. Pri ICE proizvodnja predstavlja približno 14 %, približno 80 % celotnega LCA pa predstavlja WTW (well-to-wheel). 2. HEV prinese približno 17 % zmanjšanje LCA. Proizvodnja je nekoliko bolj emisijsko intenzivna (42 proti ~35 g/km pri ICE), vendar nižja poraba goriva zmanjša emisije v uporabi.  3. PHEV ima povprečno ~32 % nižji LCA, vendar z zelo velikim razponom −9 do −73 %. To je pomembno: rezultat PHEV je zelo odvisen od tega, koliko kilometrov se dejansko opravi na elektriko.  4. BEV ima najboljši povprečni rezultat: −41 %. Toda proizvodnja je bistveno bolj obremenjujoča: 57 g/km proti ~35 g/km pri ICE, baterija pa predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij.  5. BEV rezultat ima tudi največjo variabilnost. V pregledanih študijah je razlika glede na ICE segala od −89 % do +21 %. Približno 92 % študij je sicer pokazalo zmanjšanje emisij v korist BEV. 
    • Copilot pravi😉: Povzetek glavnih ugotovitev Dokument ugotavlja, da sedanja evropska ureditev emisij avtomobilov preveč temelji na emisijah iz izpušne cevi, zato ne prikazuje celotnega podnebnega vpliva vozila. Emisije namreč nastajajo tudi pri pridobivanju surovin, proizvodnji jekla in baterij, proizvodnji električne energije ali goriv ter ob koncu življenjske dobe vozila. Avtorji zato predlagajo prehod od zgolj »dekarbonizacije« k »defosilizaciji«, torej zmanjševanju uporabe fosilnega ogljika skozi celoten življenjski cikel vozila.    Glavno priporočilo je uvedba regulacije, ki temelji na analizi življenjskega cikla (LCA) in enakovredno upošteva pogon, uporabljeno energijo, materiale ter recikliranje. Prehod naj bi potekal v treh fazah: najprej obvezno in preverjeno poročanje o emisijah skozi življenjski cikel, nato sistem nagrajevanja dejansko doseženih izboljšav ter od leta 2032 postopna uvedba zavezujočih meril. Poseben poudarek dokument namenja nizkoogljičnemu jeklu kot prvemu praktičnemu primeru.  Osrednja ugotovitev je, da bi tak pristop EU omogočil učinkovitejše zmanjševanje emisij, saj bi nagrajeval vsako dokazljivo zmanjšanje uporabe fosilnega ogljika, ne glede na to, ali je doseženo z elektrifikacijo, čistejšo energijo,    V dokumentu so za ICE, PHEV in BEV zelo uporabni konkretni podatki. Pomembno pa je, da gre za pregled obstoječe literature, zato avtorji opozarjajo, da se rezultati med študijami precej razlikujejo. Ključni podatki LCA po tipu pogona Pogon Povprečne emisije v življenjskem ciklu Razpon Povprečna proizvodnja Glavna ugotovitev ICE-G (bencin) približno 185 g CO₂e/km – ~35 g/km visoke emisije predvsem v fazi uporabe PHEV približno 157 g CO₂e/km 58–242 g/km ~37 g/km boljši od ICE, vendar zelo odvisen od dejanske uporabe električnega načina BEV/ZEV približno 121 g CO₂e/km 24–243 g/km ~57 g/km najnižje povprečne emisije skozi življenjski cikel Pri celotnem življenjskem ciklu to pomeni približno 37 t CO₂e za ICE-G, 35 t za PHEV in 25 t za BEV. BEV ima torej v pregledani literaturi približno 35 % nižje emisije kot ICE-G, vendar je razpon rezultatov zelo velik.    ICE: proizvodnja predstavlja približno 14 % življenjskih emisij pri bencinskem ICE, glavnina pa nastane med uporabo. Pri ICE-G in ICE-D so skupne WTW-emisije ocenjene med 133 in 268 g CO₂e/km.    PHEV: proizvodne emisije so nekoliko višje kot pri ICE (~37 g/km), življenjski rezultat pa je močno odvisen od tega, koliko se vozilo dejansko vozi na elektriko. Delež WTW-emisij je v povprečju približno 68 % celotnega LCA, vendar z razponom 52–79 %.    BEV/ZEV: proizvodnja je bistveno bolj emisijsko intenzivna – povprečno 57 g CO₂e/km, pri čemer baterija predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij. V primerjavi z ICE-G so bile v skoraj vseh pregledanih študijah proizvodne emisije BEV višje, od +11 % do trikratnika, vendar se ta začetni »ogljični dolg« praviloma kompenzira z nižjimi emisijami med uporabo.    Posebej pomembno: BEV niso avtomatično najboljši v vseh okoliščinah. Dokument ugotavlja, da se njihova življenjska prednost pred klasičnimi pogoni izgubi približno pri 600 g CO₂e/kWh električnega omrežja; vse države EU so bile v analiziranem obdobju pod tem pragom. 
    • Očitno sem bil naiven oz. tega nisem nikjer prebral in sem bil prepričan, da lahko polniš s polno močjo ne glede na število vozil.   Dejstvo je torej, da če hočeš hitro polniti, da moraš iskati 400kw polnilnice z max 2 mestoma in potem boš mogoče lahko izkoristil potencial avtomobila. Problem je seveda ker te polnilnice niso za vsakim vogalom
    • Pa sej je to znano. Maksimalno polnjenje je le takrat, ko si sam na polnilnici, takoj pa ko je EV-jev več se pa to razdeli med vse. Če so tam 4 polnilna mesta, verjetno nisi pričakoval, da lahko štirje skupaj polnijo pol z megavatom skupne moči?  Za to bi morali celo dodatno manjšo elektrarno priklopit.
    • Aja pa še to le kot zanimivost. Cca dve desetletji nazaj je pa nekaj kilometrov prej v predoru Dekani zagorela Pahorjeva (takrat je še bil evropski poslanec) Laguna in tudi zgorela. Tko mal za orehe tret.  
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.