Skoči na vsebino

Nov davek v SLO

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

Evo, pa se nam obeta nov davek, pravijo. Kot da jim ne damo ?e zdaj skoraj vsega.....

 

Ne morem mimo misli, da so se v?asih puntali in sekali roke zaradi uboge desetine. Danes pa ve? kot polovica, pa nikomur ni?.

 

Zanima me, kje so nenadoma vse evropske direktive in smernice. Verjetno obstajajo samo takrat, ko je to za nas slab?e. Saj je ?koda pri?akovat da bo kaj bolj?e.

 

Je treba futrat razen patrije in podobno nepotrebno navlako.

Have a nice and productive day!

Your future depends on it.

Your LIFE… depends on it.

 

A Klokateer...

Napisano

Ja sej s tem bojo samo dosegl "beg mo?gan", pol bomo pa vidl kako bo dalje! :angry2:

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano

Hja ni nujno.... Zavedati se je potrebno, da si v drugih dr?avah "Ausl?nder", kar pa ni ravno fino - posledi?no je zate vse slab?e, tudi denar.

 

?eprav se pa resno spra?ujem kaj ?e delam v tej dr?avi.... ampak to je tema za drugam

Have a nice and productive day!

Your future depends on it.

Your LIFE… depends on it.

 

A Klokateer...

Napisano

Hja ni nujno.... Zavedati se je potrebno, da si v drugih dr?avah "Ausl?nder", kar pa ni ravno fino - posledi?no je zate vse slab?e, tudi denar.

 

 

 

Tole ?ist od doti?ne dr?ave zavisi <_<

Lp,

D

Napisano

O kak?nem davku pa je sploh govora? :ne vem: :blink:

 

:hohoho: Vpra?anje na mestu :hohoho::bravo:

Kjer je um vedno zaseden, je srce mirno in tiho; kjer um analizira in deli, srce usklajuje, zdru?uje in ?uti enost z vsem; in kjer um omahuje in dvomi, je srce mogo?no in samozavestno ter ve dobro kaj storiti.

Napisano

O kak?nem davku pa je sploh govora? :ne vem: :blink:

 

Am jest se tut spra?ujem isto, namre? na webu nisem kej vidu, dnevnikov pa ne gledam ker za?nem po 5-ih minutah preklinjat, sploh ?e gledam "novinarje" kot so na "24kur" in "Smet".

Napisano

ne ne, tistemu se lahko ogne? ?e nima? avta.....

 

temu se pa ne bo dalo. no razen ?e nima? pla?e. MEnda bo nek davk na starostno odbobje.... kao.

 

skratka nekaj kar itak ni za nas in ko bomo mi tam tega gotovo ne bo ve? tko da...

Have a nice and productive day!

Your future depends on it.

Your LIFE… depends on it.

 

A Klokateer...

Napisano

en ?lanek bralca iz dela...

 

 

 

 

 

Pokojnina enaka pla?i

 

Vsakemu izmed nas se zdi samo po sebi umevno, da odvaja dolo?en del

pla?e za svojo pokojnino. Redki izmed nas pa so izra?unali, kaj

dejansko pla?ujemo in predvsem, koliko! Glede na to, da tak?nega

izra?una v medijih ?e nisem zasledil, sem se odlo?il, da ga sam

pripravim in tudi objavim.

 

Kot osnovo sem vzel neto pla?o 1000 EURO, kar je pribli?no 50 EURO nad

povpre?no neto pla?o. V izra?unu sem uporabljal program za izra?un

pla?e na spletni strani www.racunovodja.com, za izra?un obresti pa

spletno stran Abanke, kjer sem kombiniral namensko var?evanje z vezano

vlogo. Po grobi primerjavi so bili izra?uni drugih bank skoraj

identi?ni.

 

Kot osnovo sem vzel se?tevek prispevka, ki ga pla?uje posameznik (236

EURO), in tistega, ki ga pla?uje podjetje (134 EURO), kar znese skupaj 370

EURO.

 

Nadalje sem ta znesek s pomo?jo internetne aplikacije najprej namensko

var?eval, po 5 letih pa vezal na obdobja po 6 let in za?el na novo

namensko var?evati isti znesek. Rezultat tak?ne kalkulacije je bil

?okanten:

 

?e po 23 letih bi privar?eval skupaj 146.850 EURO, kar bi ob vezavi

zneslo letno 4.919 EURO obresti, kar pomeni mese?no 410 EURO. S tak?no

pokojnino danes ?ivi kar nekaj upokojencev, ki so delali vse

?ivljenje.

 

Po 29 letih bi ta znesek zna?al skoraj 211.000 EURO, kar bi ob vezavi

prineslo kar 7.068 EURO letno ali 590 EURO mese?no. Tak?na bo verjetno

vi?ina na?e pokojnine po obstoje?em sistemu.

 

Po 35 letih bi ta znesek zna?al skoraj 300.000 EURO (natan?neje 292.208

EURO), letne obresti pa 9.787 EURO ali 815 EURO mese?no. To pa je kar za 212 EURO

ve?, kot je decembra 2008 zna?ala povpre?na pokojnina (602,90 -

podatek s spletne strani SPIZ).

 

?e pa izra?unamo, kaj bi to pomenilo pri 40 letih delovne dobe,

pridemo do vratolomnega zneska 382.128 EURO. Tak znesek bi navrgel 12.800

EURO obresti letno ali kar 1.066 EURO/mesec. To pa je vi?ina pokojnine, ki

smo jo sli?ali v obljubah nekaterih strankarskih prvakov.

 

?e bi torej ?eleli imeti mese?ne prejemke po zaklju?ku delovne dobe

enako visoke, kot je va?a pla?a, ni potrebnega ni? drugega, kot

ukiniti pokojninski sistem, ki ga poznamo, in namesto tega uvesti le

obvezo, kolik?en del od pla?e je posameznik dol?an var?evati za svojo

starost.

 

Sedaj pa ?e glavna razlika med predlaganim in obstoje?im sistemom.

 

Mese?ni znesek 815 EURO, ki bi ga upokojenec prejemal po 35 letih delovne

dobe, bi bile le obresti, kar pomeni, da bosta dedek in babica po

svoji smrti zapustila dedi?em celotno glavnico v znesku 584.416 EURO (2 x

292.208 EURO), s ?imer bi lahko npr. vsak od ?tirih vnukov kupil luksuzno

stanovanje ali hi?o za 146.000 EURO!

 

Razlike med obstoje?im in predlaganim sistemom lahko strnemo v tri to?ke:

 

1. Mese?ni prejemek upokojenca bi zna?al v povpre?ju za 30% ve? kot sedaj,

 

2. upokojevali bi se lahko v povpre?ju 5 let prej brez obremenjevanja dr?ave,

 

3. po smrti bi za upokojencem ostalo v povpre?ju 292.208 EURO glavnice.

 

Zelo pomembno vpra?anje, ki logi?no sledi iz zgornje kalkulacije, pa

je: kam izpuhti 292.208 EURO glavnice po vsakem umrlem upokojencu? ?e

upo?tevamo statisti?ni podatek, da je v letu 2008 umrlo 18.308 oseb,

in ?e predpostavimo, da je bilo med njimi 10.000 upokojencev, je z

njimi vred neznano kam izpuhtelo kar 3 milijarde evrov ali pribli?no

tretjina dr?avnega prora?una!

 

Zato predlagam vladi, da dosedanji pokojninski sistem ukine in namesto

tega uzakoni obvezno var?evanje v znesku dosedanjega prispevka.

 

Stro?kov za sistem tako ne bo ve?, njegovo vlogo bodo prevzele banke

in zavarovalnice, ki bodo z dobro nalo?beno politiko tudi kaj

zaslu?ile in dr?avi prinesle nove davke.

 

Posledice tak?nega sistema bi bile naslednje:

 

1. zaradi zgodnje upokojitve bi ve? mladih dobilo zaposlitev,

 

2. zaposleni bi se upokojili po 35 letih delovne dobe in bi zdravi

u?ivali starost,

 

3. s privar?evano glavnico bi lahko re?ili stanovanjski problem mladih za ve?no,

 

4. izra?un pokojnine bi bil jasen in predvidljiv, predvsem pa

neodvisen od vlade.

 

A ravno ?etrta to?ka je tista, ki politiki (predvsem Desusu) ne more

biti po godu, saj bi s tem postale pokojnine jasne in urejene in nih?e

ve? ne bi mogel pred volitvami obljubljati 1.000 EURO najni?je pokojnine

ali s to ob?utljivo populacijo kakor koli druga?e manipulirati.

 

Zato lahko pri?akujemo le, da se bo sistem, ki bi se moral sam

vzdr?evati, za?el zadol?evati, vlada pa bo za?ela v obliki davkov

pobirati vsem, ki ?e kaj imajo, da bo lahko ohranila trenutni

pokojninski sistem (z nekaj kozmeti?nimi popravki).

 

Nih?e pa se o?itno ne zaveda, da bo zvi?anje starostne meje za

upokojitev in bonitete za delo po tej starosti ?e dodatno skr?ilo ?e

tako ozek izbor kvalitetnih delovnih mest za mlade.

 

Ko poslu?am nekatere predstavnike oblasti, se nikakor ne morem znebiti

ob?utka, da je njihov cilj ?im kraj?i ?as med upokojitvijo in

pogrebom, zares optimalno pa bi bilo, ?e bi ljudje umrli kar na svoj

zadnji delovni dan.

 

Igor Juri?i?

 

Ul. Pohorskega bataljona 1, Ru?e

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • Štefan je povabil svojo mamo na večerjo v svoje študentsko stanovanje. Ob prihodu je njegova mama ugotovila, da je njegova sostanovalka Julija zelo lepo dekle. Nekaj časa ji je po glavi rojila misel, da imata morda le tesnejši odnos. Nenadoma se je počutila nesigurno... Med večerjo ju je opazovala. Večkrat se je vprašala, ali ima Štefan z lepo sostanovalko mogoče le več skupnega, kot normalno oko lahko vidi. Štefan je videl zamišljeno mamo in rekel: - "Draga mama, vem, kaj misliš, ampak lahko mi verjameš, ona je samo moja sostanovalka in nič več!" Čez slab teden pravi Julija: - "Štefan, odkar je bila tvoja mama tu, pogrešam majhen lonec. Nikjer ga ne najdem!" Štefan pravi: - "Ne verjamem, da ga je mama nesla s seboj, vseeno pa ji bom pisal." Usedel se je za mizo in pisal: - "Draga mama, ne rečem, da si vzela moj lonec s sabo, in tudi ne rečem, da ga nisi vzela. Dejstvo pa je, da odkar si bila pri nama na večerji, pogrešava lonec. Tvoj Štefan" Nekaj dni kasneje je dobil Štefan pismo. Odpre ga in bere: - "Dragi Štefan, ne rečem, da ti z Julijo spiš, in tudi ne rečem, da ti z Julijo ne spiš. Dejstvo pa je, da če bi ona spala v SVOJI postelji, bi lonec že zdavnaj našla... Tvoja mama"
    • Vroča zgodba po inženirsko... Vročega popoldneva se je Vesna Šemedejeva namenila proti gradbišču, kjer je delal nadure njen fizikalni delavec Mile Trdotič. V glavi mu je odzvanjalo 'spet je pred mano naporno popoldne na gradbišču'. Naenkrat je zagledal Šemedejevo, katere boki so sinusno poplesavali v ritmu dizelskega motorja in misli so se mu preusmerile na njeno Vaginalno predmestje. Ob upoštevanju robnih pogojev se je zavedel, da sta na gradbenem nasipu sama. Zavedel se je tudi pomikov in zasukov, ki so mu jih nakazale smernice Šemedejeve. Bila je v njegovem vektorskem prostoru in vedel je, da ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Limita njune razdalje je divjala proti ničli. Njuni gravitacijski polji sta bili tako močni, da sta bila v trenutku v izhodišču koordinatnega sistema. Njena roka je strastno razprla prešvicanega delovnega pajaca, ki je zakrival njegovo konstrukcijo. Z rokami je analizirala stabilnost pobočij njegovih nosilnih elementov. Trdotičeva prostoviseča konzola se je začela konsolidirati, dodatne napetosti so postajale večje in večje. Šemedejeva je, zaradi prevelikih obtežb, s sebe strgala vse, ter pograbila njegovo konzolo, ki je bila že v tem času močno jekleno armiranobetonska. Naslonila se je na podporni zid nasipa, razprla svoji dolgi paličji in se prepustila obdelavi strokovnjaka na področju kinematike in dinamike. Tudi Trdotič je začel z gradbenimi posegi, roko je položil na njeni valujoči kvadratni paraboli, ki sta naenkrat imeli izrazita ekstrema. Svoje sidro je nastavil na razpoko v zemljini, ki je pod težo aktivnih  pritiskov vse bolj popuščala. Namesto majhnih deformacij so se pričele dogajati velike, ki so pričele majati gradbeno jamo skoraj do točke porušitve. Trdotič je s svojim svedrom penetriral v globine kraške vrzeli. Omejil se je na krožno frekvenco gibanja svojega buldožerja. Frekvenca se je nižala, rahlo je krožil, njegove geosezmične aktivnosti so se pričele zmanjševati, nakar je udaril drugi val potresa, ki jo je skoraj zrušil. Njeni koeficienti varnosti proti porušitvi so bili preveliki, tako da mu ni uspelo doseči devete stopnje po Richterjevi lestvici. Poskusil je ponovno in na novo zapičil svoj klin, ki ga je zabil kar s svojo macolo. Zemljina se je stresla in zaječala, ko je pilot vstopal s svojo maso in veliko gostoto... Tako zakovičen v njeno bogato rastlinje se ni mogel več zadrževati. Izgubil je kontrolo nad bagrom, ki je strastno vozil naprej in nazaj. Rušil je vse pred sabo, tudi podporni zid je ječal poleg Šemedejeve, ki se je naslajala nad zdrsi in zemeljskimi tlaki, povzročenimi od Trdotičevega svedra... Vrtal je... Uporabljal različne nastavke... Hitrosti... Bohotil se je v vrtini, kot bi bila njegovo vsakodnevno domovanje! Sledil je ritmu njenega revizijskega jaška, ki je  zahteval več in več in se dreniral v njegovo moškost. Zaječala je: - "Trdotič še-me-dej, pokaži mi, še-me-dej!" Nakar ji je prišlo. Istočasno je izbruhnilo njegovo cementno mleko! Objela je njegovo močno telo, napeto od zadnjih krčev vulkana, ki je eksplodiral v njeni vrtini. Zdrsnila je iz njegovega jekla, ki je izgubljalo svojo stabilnost, se zazrla čez njegova ramena in ugledala serviserja, ki je ravno lezel izpod tovornjaka nekaj metrov stran...
    • Zdravo,   Še kratek fedback. Pelko je še enkrat odprl odmično in ja, bila je za zamenjat. Zaradi tega je tudi prišlo do safe moda.    Včasih se zgodi, da avto pri 2500-3000 vrtljajih nima toliko moči, kot bi jo moral imeti (mogoče odprt EGR). Občasno pa tudi v prostem teku, nekje pod 1250 vrtljaji, v kabini začutim nek čuden vakuumski zvok oz občutek. Težko opišem, ampak kot da bi avto padel že pod 1000 vrtljajev.   Ugasnil bi še EGR, kontaktiral sem miha20, ampak mi še ni odpisal. Hvala vsem za pomoč. Lp.
    • Tole se je @Bini verjetno slikal v Ferrarijevem prodajnem salonu ...    Poleg tega pa si tak avto marsikdo nabavi kot nalozbo... in ponavadi ne izgublja vrednosti, ce stoji ...     
    • Tega najbrž ne bom nikoli razumel. Tak avto ni 2€. Da ga kupiš zato, da se potem nikamor ne pelješ in da leta stoji pri miru...   Jah, no, vsak ima svoje veselje...
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.