Tole je pa kr smeh

[Slivka]

V antikvariatu sem kupil zelo staro knjigo ter v njej našel recept za izgon hudiča. Potem sem nabavil žabe, lase, živalske oči, svinec, suhe korenine mrkača in še nekaj nujnih stvari, jih zmešal in skuhal, kot je treba, se namazal pod pazduho in po stegnih in pošprical stene v stanovanju. Zaradi tega je nastal hud prepir z ženo, nakar je ona v besu zapustila stanovanje.

Tako da stvar načeloma deluje...

[Slivka]

Janez in Micka praznujeta trideseto obletnico poroke. Pa gresta na sprehod po domačem kraju in obujata spomine... 
- "Micka, se spomniš - tukaj na tem placu, ko zdaj stoji hiša - tu je bila veselica in sva se midva spoznala!"
- "Seveda se spomnim Janez, kako bi pozabila...".
Pa gresta dalje.
- "Micka, se spomniš - tukaj, ko je zdaj asfalt - tu je bilo grmovje in sva se midva prvič poljubila!"
- "Seveda se spomnim Janez, kako bi pozabila...".
Pa gresta dalje.
- "Micka, se spomniš - tukaj na tem pašniku - tu se ni pa nič spremenilo. Se spomniš Micka, kaj sva tu prvič počela?"
- "Seveda se spomnim Janez, le kako bi pozabila..."
- "Micka - glej, nobenega ni v bližini - kaj ko bi midva še enkrat poskusila, da vidiva, če je še tako lepo kot pred tridesetimi leti. Si za to Micka moja...?"
Micka je za to...
- "Micka! Ti si pa ja veliko, veliko bolj živahna kot pred tridesetimi leti!!"
Micka močno drgetajoč:

- "Janeeez; prrrrred trrrrrrrrrridesetimi leeeeti tuu ššššeee ni bilooooo eeeelektričneeega passstirrrja....."

[Slivka]

Tri ženske so skupaj delale v isti pisarni in so imele žensko za šefico. Vsak dan je šefica odšla iz službe že precej pred iztekom delovnega časa. Punce so to opazovale kar dolgo in potem so sklenile, da bodo tudi one začele odhajati prej. Konec koncev, šefica ni nikoli poklicala nazaj v službo in le kako naj bi vedela, da jih ni tam?

Črnolaska je odšla prva. Napotila se je naravnost domov in se lotila vrtnarjenja. Presadila je nekaj zelenjave in obrezala vrtnice, potem pa je prišla njena hčerka iz šole in ji je pomagala napraviti domačo nalogo. Potem je skuhala kosilo in zvečer je šla zgodaj spat.

Rdečelaska je bila srečna, da je lahko odšla prej, kajti fant jo je povabil na večerjo in je imela tako dovolj časa, da se je lepo uredila in pripravila zanj. Šla je h kozmetičarki, potem sta šla na večerjo s svečami in potem k njemu in naravnost v posteljo.

Blondinka je bila zelo vesela, da bo lahko prišla domov prej in presenetila svojega brezposelnega moža. Ampak, ko je prišla domov, ga ni bilo nikjer. Potem je iz spalnice zaslišala čudne glasove. Potiho se je prikradla do vrat spalnice in jih rahlo odprla. Imela je kaj videti...
Njen mož je bil v postelji z njeno šefico. Ona je jahala na njem in iz grla so ji prihajali nerazločni zvoki. Prav potihoma je zaprla vrata in se kradoma izmuznila iz hiše.

Naslednji dan, ob opoldanski kavi, sta črnolaska in rdečelaska objavili, da bosta spet odšli prej iz službe. Vprašali sta blondinko, če bo tudi ona odšla prej.
Bjonda odgovori:
- "Ni govora, včeraj bi me šefica skoraj dobila..."

[Slivka]

Neka ženska vstopi v center za socialno delo, spremlja pa jo petnajst otrok.
– »Ojoj, saj niso menda vsi vaši?!«
– »Pa, so...« 
– »No, prav. Vse vas moram vpisati v knjigo. Povejte mi njihova imena.«
– »To je moj najstarejši sin; ime mu je Saša. In to je najstarejša hči, Saša. Naslednji hčerki je ime Saša, nato pa se je rodil sin, Saša...«
– »Ali je vsem ostalim tudi ime Saša?«
– »Seveda, pravzaprav je to zelo praktično. Na primer, ko jih kličem na kosilo, samo zavpijem Saša in vsi pritečejo. Ko želim ustaviti nekoga, ki hoče steči na cesto, zavpijem Saša in kdor koli že je, se takoj ustavi. To je bila verjetno moja najpametnejša odločitev – da sem jih vse poimenovala enako.«
Socialna delavka malo razmisli o teh argumentih, nato pa previdno vpraša:
– »To razumem, ampak kaj pa, če želite, da pride samo en, določen otrok, in ne vsi?«
– »Aha, takrat jih pa pokličem po priimku...«

[Slivka]

Zidar, vrtnar in električar se prepirajo katero delo je starejše.

Reče zidar:
- "Mi smo gradili že piramide!" 

Izjavi vrtnar:
- "Mi smo urejali rajski vrt!"

Se oglasi električar:
"To ni nič! Ko je Bog rekel naj bo luč, smo imeli mi že vse kable položene..."

[Slivka]

Starejši gospod je bil povabljen na večerjo k dolgoletnemu prijatelju. Čudovito se mu je zdelo, ko je njegov prijatelj vsakokrat, ko je ogovoril ženo, uporabljal vzdevke kot srček, ljubezen moja, draga, bučka, itd. Par je bil poročen skoraj 70 let in seveda sta bila še vedno zaljubljena.

Ko je bila žena v kuhinji, se je nagnil k gostitelju in ga vprašal:
- "Mislim, da je to čudovito, da še po toliko letih ženo vedno kličeš s temi ljubezenskimi vzdevki."

Starec je sklonil glavo:

- "Moram ti povedati resnico: njeno ime sem pozabil pred kakšnimi 10 leti, zdaj pa me jo je na smrt strah vprašati, kako ji je ime..."

[Slivka]

Najbrž ima Brembo...

 

 

[Slivka]

Starejši gospod zaupno potoži svojemu dobremu prijatelju, češ da ima težave z erekcijo. Prijatelj izkoristi priliko in ga 'nafarba':
- “To pa ni problem, veliko kruha jej, pa bodo težave minile!”
- “A, res?!”
- “Stoprocentno! To se ve!”
Možakar gre malo zbegan v pekarno, kjer so ga poznali in vedeli, da kupuje kruh na dekagrame in zahteva:
- “En kilogram kruha!”

Prodajalka se začudi:
- “Ja, gospod, to je precej, saj vam bo postal trd!”
- “E, če je tako, pa mi ga dajte kar tri kilograme...”

[etcho]

pred 20 minutami je Slivka napisal:

Najbrž ima Brembo...

 

 

 

Vprašaj Charlesa Leclerca za mnenje ... 😁

[Slivka]

Angleška družina je preživljala počitnice v Nemčiji in nekega dne na sprehodu opazila v lepem okolju čudovito hišico, ki se jim je zdela kot nalašč, da bi v njej preživeli dopust. Pozanimali so se, čigava je in izvedeli, da je last protestantskega pastorja. Povprašali so ga, ali bi jim bil pripravljen dati hišo v najem za prihodnje poletje, in ko je privolil, jim je ljubeznivo razkazal ljubi domek, jim izročil načrt hiše ter sklenil z njimi pogodbo.
Družina se je vrnila v Anglijo. Na dolgo in široko so se pogovarjali o prihodnjih počitnicah v lepi vili in tiščali nosove v njen načrt. Na lepem je gospa dognala, da nikjer ni oznake WC in se ob tem spomnila, da tega tudi ni videla, ko so si ogledovali hišo.
Sklenili so, da bodo pastorju pisali in ga prosili za pojasnilo in blaga gospa mu je pisala takole:

"Spoštovani pastor, ne zamerite nadlegi, prosim, potrebujemo vaše pojasnilo. Sem gospa tiste družine, ki je nedavno najela vašo hišo za prihodnje poletje. Bili ste tako ljubeznivi, da ste nam izročili načrt, a na njem žal ne najdemo znamenja za WC. In ker nam niti med našim obiskom pri vas ni bilo dano, da bi ga videli, vas prosimo za ljubeznivo pojasnilo: kje sploh je?"

Pastor, ki ni natančno razumel kratice WC, in misleč, da gre za bližnjo kapelo anglikanske sekte, imenovano "WALDES CHAPEL", je odgovoril takole.

"Spoštovana gospa, zelo cenim vaše zanimanje in gorečnost in nadvse ljubo mi je, da vam lahko sporočim, da je kraj, po katerem sprašujete, 12 kilometrov oddaljen od moje hiše. Sodim, da bo to malce neprikladno, zlasti, če ste vajeni pogostokrat zahajati tjakaj. No, v takem primeru bo pač najbolje, da si vzamete hrano s seboj, da bi mogli ostati tam kar ves dan. Nekateri tukajšnji prebivalci gredo tja peš, drugi se vozijo s kolesi, eni in drugi pa vselej prispejo pravočasno. Urnik je na vratih. Prostor je dovolj velik, saj je na voljo 400 sedežev in 100 stojišč. Klimatske naprave poskrbe za to, da ni neprijetnosti, ki so v gneči pač običajne. Sedeži so oblazinjeni. Otroci sede poleg odraslih in vsi v zboru pojejo. Pri vhodu vsakdo prejme papir, kdor pride po razdelitvi, pač uporablja sosedovega. Red je tak, da je treba pri vhodu papir vrniti, da je v uporabi vsaj mesec dni. Prostor je akustičen, zato so vsi navzoči v polni meri deležni melodičnega blagoglasja. Posebni fotografi so vselej pri roki, fotografije pa objavljajo tudi časopisi, tako da vsa javnost lahko občuduje obiskovalce pri izpolnjevanju tako dopadljivega opravila.