Tovornjak je trčil v Jožetov avto. Na sodišču odvetnik voznika tovornjaka zaslišuje Jožeta:
– "Ali niste, gospod, takoj po nesreči izjavili, da vam nič ne manjka?"
– "Paaa, da vam povem, kako je bilo. Ravno sem naložil svojo najboljšo kravo Rumenko na..."
– "Nisem vas vprašal za podrobnosti. Samo odgovorite na vprašanje! Ali drži, da ste sami takoj po nesreči izjavili, da niste poškodovani?"
Jože odgovori:
– "Paa, ravno sem se odpravil na sejem s svojo kravo Rumenko na prikolici..."
Odvetnik ga znova prekine:
– "Gospod sodnik, želim samo, da se potrdi dejstvo, da je gospod policiji, ki je prišla na kraj dogodka, izjavil, da je nepoškodovan in da mu nič ne manjka. Zdaj, nekaj tednov po nesreči, pa spreminja zgodbo in toži mojo stranko. Prepričan sem, da je goljuf. Prosim vas, recite mu, naj samo odgovori na zastavljeno vprašanje."
Zdaj je tudi sodnika že zintrigirala Jožetova zgodba, zato odvrne odvetniku:
– "Pustite ga, naj pove, kaj ima za povedati v zvezi s svojo kravo."
Jože se vljudno zahvali in začne znova:
– "Paa, kot sem že rekel, ravno sem naložil svojo najboljšo kravo Rumenko na prikolico in se odpravil na sejem. Na križišču pa se je nenadoma pojavil nek velik tovornjak, prevozil rdečo luč in trčil naravnost v mojega džipa. Vse nas je vrglo v jarek – mene je odneslo v levi, Rumenko pa v desni jarek. Zelo je bolelo in nisem se mogel premakniti. Nato pa sem slišal Rumenko, kako stoka in moka. Vedel sem, da je hudo poškodovana. Kmalu se je pojavila policija. Ko je policist videl mojo Rumenko vso polomljeno in krvavo, je izvlekel pištolo in jo ustrelil v glavo, naravnost med oči, da se ne bi mučila. Nato pa je takoj stopil do mene in me vprašal: 'Kako se pa vi počutite?' Pa kaj bi mu vi rekli?"