Janez007

Ne vem če je to mišljeno oz. je fora. Verjetno so problem vlažne stene, ko voda iz njih izhlapeva, se stena hladi, za izhlapevanje pa se porabi veliko toplote. Občutek je odvisen od temperature in vlage - pri nižjih T od telesne temperature te bolj zebe, pri višjih ti je bolj vroče. Več kot je vlage v zraku, bolje se dovaja/odvaja toplota na kožo. Ugibam, da je tako nekako. Finska savna Turška savna Temperatura ~70–100 °C ~40–50 °C Vlažnost zelo nizka (5–20 %) zelo visoka (90–100 %) Tip gretja močan grelec segreva zrak in kamenje generator pare Trenutna moč grelcev običajno višja običajno nižja Občutek vročine suh, zelo vroč zrak manj vroč, a soparen

Tole s "suha hiša" meni ni čisto jasno. Razen če si mislil, da gre za mokre stene, ker je hiša še v fazi sušenja? Ampak valjda se bo v nekaj letih posušila oziroma jo je najprej potrebno hidroizolirati?

A ChatGPT si vprašal? Pri Mazda CX-30 je takšno “skrivnostno piskanje brez opozorila na zaslonu” precej pogosto povezano z enim od sistemov ADAS ali z multimedijo, ne pa nujno z napako, ki bi jo tester zaznal. To, da se ob pisku za trenutek utiša radio, je zelo pomemben podatek — pomeni, da pisk generira originalni Mazda sistem (infotainment ali varnostni modul), ne kakšen mehanski del. Najbolj verjetni vzroki po vrstnem redu: Sistem za prepoznavanje prometnih znakov (TSR) Mazda včasih zapiska brez vidnega opozorila, če kamera zazna: omejitev hitrosti, konec omejitve, “prepoved”, ali napačno prebere znak. Če imate vklopljeno opozarjanje ob prekoračitvi hitrosti, lahko zapiska tudi brez jasne grafike na zaslonu. Posebej pogosto pri: soncu pod nizkim kotom, mokri cesti, odsevih, gradbiščih. Preverite: Settings → Safety → Traffic Sign Recognition / Speed Warning Za test: začasno izklopite TSR in opozorilo za hitrost za nekaj dni. Driver Attention Alert / Driver Monitoring CX-30 zna piskati zaradi: zaznane utrujenosti, pogleda stran, “nenavadnega” načina vožnje. Včasih opozorilo izgine tako hitro, da ga skoraj ne opazite. Preverite: Settings → Safety → Driver Attention Alert ali Driver Monitoring. Navigation / Connected services opozorila Če imate: Android Auto, Apple CarPlay, telefon povezan prek Bluetooth, lahko pisk povzroča: navigacija, radarji, aplikacije za promet, Google Maps opozorila. Ker se radio utiša, je to zelo možno. Poskus: nekaj dni vozite brez povezanega telefona. popolnoma izključite Bluetooth in USB. Seat belt / senzor sovoznika Mazda ima precej občutljiv senzor na sovoznikovem sedežu. Že: torba, laptop, plastenka, lahko sprožijo občasne piske brez vedno jasnega opozorila. Zanimivo: včasih grafika ne ostane prikazana. Rear seat reminder Mazda ima sistem, ki opozarja na zadnje sedeže ali odprta vrata. Če: ste prej odprli zadnja vrata, dali kaj na zadnjo klop, lahko kasneje sproži pisk. Radarji / parkirni senzorji Če je pisk: kratek, večkrat zapored, predvsem v mestu, je lahko: blind spot monitoring, parking sonar, cross traffic alert. Mazda radarji so precej občutljivi na: dež, kovinske ograje, odboje. Infotainment “ghost” bug Pri nekaterih Mazdah (tudi CX-30 in Mazda 3 generacija BP) se pojavljajo: naključni opozorilni zvoki, brez napake, brez kode na testerju, zaradi firmware buga CMU enote (infotainment). To je posebej sumljivo, ker: radio utihne, ni opozorilne lučke, tester nič ne pokaže. Servis pogosto tega ne najde, dokler: ne posodobijo firmware, ali resetirajo CMU. Zelo priporočam: preveriti verzijo infotainment sistema, vprašati za najnovejši firmware/TSB za CX-30. Pomembno vprašanje: Ali se pisk pojavlja: med vožnjo ali tudi stoje? pri določeni hitrosti? v mestu ali na AC? v istem delu poti? v dežju ali soncu? z navigacijo ali brez? s telefonom povezanim ali ne? To lahko zelo zoži vzrok.

@skritikrt ti sigurno veš. Lotil se bom prebarvati 30 tekočih metrov 50 let stare železne balkonske ograje, že večkrat prebarvane. Na nekaterih mestih že spet malo cveti. Komaj čakam. 🙄 Pred 30-timi leti sem jo prebarval z dvokomponentnimi zadevami (2K temeljna + končni sloj Bukolit, ki sem ga kupil v Color Medvode), pred kakšnimi 15-timi leti jo je prebarval nek majstore, zelo verjetno z navadno barvo kot je na primer Tesarol. Želel bi kakovostno barvo, da bom imel nekaj časa mir. Barval bom s čopičem, rjavino bom prej očistil z drateno krtačo, razmastil. Katero barvo priporočaš (kdo jo prodaja), da bo premaz ostal čim bolj trajen in da bo imel čim manj dela? Razmišljam celo o industrijski 2K epoksi temeljni in 2K poliuretanskem zaključnem laku - ima to sploh smisel, ker je podlaga bolj boga (več starih slojev,....)?

Predlagam, da se obrneš na projektanta strojnih inštalacij. Takole na pamet to nima smisla oz. te lahko po nepotrebnem drago stane. Glede priklopa na "T kos" pa je po mojem pri hidravliki podobno kot pri elektriki - tokokrogi morajo biti zaključeni (iz TČ pripeljati noter v cevovod (v "forlauf") in odpeljati ven iz cevovoda (iz "riklaufa")), da lahko po njih teče voda (elektrika). In pametno je preračunati (preseke cevi, dolžine, upore radiatorjev, moči črpalk), da se ne poruši hidravlično ravnovesje in potem kakšna veja v hiši ostane mrtva in posledično prostori niso ogreti. Se pa da verjetno veliko rešit. Škoda, da na toplotno ne boš priključil ogrevanja sanitarne vode - pri enodružinski hiši s štirimi člani ogrevanje sanitarne vode predstavlja cca 1/4 do 1/3 skupne letno porabljene toplote.

Če čez prst seštejemo, koliko državljanov "hvata krivine" (delo na črno, manipulacije s socialnimi prejemki, bolniške, subvencije, itd) ugotovimo, da je to finančno cca 100x večji problem, kot je brezdelna manjšina, na katero kažemo s prsti in je kriva za vse, če nam gre slabo. V to nisem vštel učinkov davčnih oaz, neizdajanje računov manjših firm, korupcije v javnem sektorju, itd. Ne vem kako se bo tega lotila nova vlada, ampak po izkušnjah bo zadevo zameglila z nekim novim organom, komisijo ... Eni in drugi imajo menda toliko masla na glavi, da si po mojem ne želijo resničnega boja proti korupciji. Kje smo z afero TEŠ 6, ko je po ocenah neupravičeno izginilo cca 0,5 MRD €? Podobne elektrarne moči 600 MW je Alstom takrat gradil za cca 600-800 MIO €. Pri nas so politično nasprotne vlade projekt podpirale in ga napihnile s 600 na 1400 MIO.

Lado, dofilaj z vodo in prodaj polno Bossu, saj kurilc bo splaval na vrh. Očitno je dizel tolk drag, da eni razmišljajo o alternativi ...

1. Janez007 ni Janez niti ni Brane 2. Drugič, kar ste napisali, ni dobro 3. Življenje si lahko sami polepšamo, če v stvari poiščemo kaj dobrega in spregledamo kaj slabega. V tem smislu so bile objave glede izkušnje. Slabe izkušnje bi bile za v rubriko "Tole je pa kr smeh".

Kaj pomeni, da nekdo v življenju nekaj ustvari? 1. da je bil 40 let priden delavec v javnem ali zasebnem podjetju in ustvaril premoženje z viškom plače (recimo cca 200.000€) 2. da je podedoval kup zemljišč in jih nekaj prodal (recimo cca 2.000.000€) 3. da je olastninil nekoč družbeno podjetje in ga danes prodal (recimo cca 2.000.000€) 4. da je v pravem trenutku kupil kojne in jih v pravem trenutku prodal (recimo cca 2.000.000€) 5. da nakupuje stanovanja in jih oddaja (recimo cca 2.000.000€) 6. da je vpliven direktor občinske uprave, kupuje nezazidljiva zemljišča in jih spreminja v zazidljiva (recimo cca 2.000.000€) 7. da je lastnik podjetja, ki javni upravi prodaja poceni zanič pisarniški material (recimo cca 2.000.000€) 8. da je zadel na lotu (recimo cca 2.000.000€) 9. da je obrtnik s.p. vodovodar, brez delavcev (recimo cca 200.000€) Verjetno si imel v mislih take pod 1. in 9.

Poglej mi to logiko. 🙃 Predlagaš porogresivno obdavčenje premoženja. A veš, kaj so včeraj sprejeli tvoji idoli v parlamentu? "Socialno kapico" pri 7.500€ bruto plače. Torej bi moral ekvivalentno zagovarjati, da se plačuje 0,2% nepremičninskega davka do 0,5 MIO vrednosti nepremičnine, za višje vrednosti pa 0% dodatnega davka. Zagovarjati bi moral "nepremičninsko kapico" 500.000€. Saj ko bo vlada kaj takega sprejela, verjetno boš zagovarjal, če bo "ta prava" vlada ... 😄 PS: Švedi so 20 let nazaj celo imeli tako kapico za lastnike vil ... max davek na hišo 600€, kako je danes, pa ne vem oz bom vprašal GPT: Na Sweden je davek oziroma občinska dajatev za običajne stanovanjske hiše (“kommunal fastighetsavgift”) navzgor omejena. Za enodružinske hiše velja približno: 0,75 % ocenjene davčne vrednosti nepremičnine (“taxeringsvärde”), vendar največ okoli 10.000 SEK letno (zgornja meja se vsako leto nekoliko prilagodi inflaciji).

Ni treba ugibati, če lahko izračunaš. Glede progresije pa tvoj predlog ni na liniji svetovnih davčnih strokovnjakov, ki zagovarjajo enotno davčno stopnjo oziroma čim manj razlik in izjem, poleg tega progresija zadevo tehnično zakomplicira, kot to v Sloveniji radi delamo in potem skoraj vsi najdemo luknje, kot recimo v dpf filtru .... Ja, občine NUSZ zaračunavajo različno. Posamezna podjetja na primer plačujejo kar veliko, tudi več kot 0,5% od tržne vrednosti. Uvedba enotnega davka na nivoju države bi za nektere pomenilo neskončno povečanje davka, ker danes plačujejo 0€.

S stopnjo 0,1% bi pokasirali samo cca 300 mio €, to je toliko, kot občine že sedaj pokasirajo NUSZ. Sicer so davki na nepremičnine praviloma prihodek občin, tudi drugod po svetu. Marko Novak predlaga 0,1% od premoženja, ne samo nepremičnin. Pa verjetno bi vsak moral dobiti še neko boniteto, kot pri dohodnini, recimo 100.000 € na fizično osebo - lastnika bi bilo oproščeno. Vse ostale izjeme izvedbo močno zakomplicirajo. O nepremičninskem davku: "Majhen davek na veliko premoženje je vedno bolj pravičen kot velik davek na delo" VECER.COM Marko Novak opozarja, da država z visokimi davki na delo in starajočim se prebivalstvom ne more dolgoročno graditi javnih financ brez širše...

Alex, nisem čisto prepričan, a je to prvič, ali drugič, da se (samo z odebeljenim tekstom) popolnoma strinjam s tabo? Glede enormnih količin si izračunaj - danes, ko je nepremičninski balon že močno prenapihnjen, so vse nepremičnine (stanovanjske, nestanovanjske, gozdovi, kmetijska zemljišča itd.) v RS vredne cca 300 MRD €. Da bi z davkom zbrali 1 MRD in kompenzirali luknjo včeraj sprejetega zakona za bogataše, bi vsako nepremičnino morali obdavčiti z 0,33 %. Če je tvoje stanovanje vredno 500.000€, potem bi letno plačal 1.650 € davka na to stanovanje. Tako si predlagal. 😁 Drugi stavek je po mojem z več vidikov problematičen. PS: Včeraj je bil na TV (Erik Brecelj) navržen podatek, da ni malo radiologov, ki mesečno zaslužijo 30.000 € in več, neto! Z včeraj sprejetim zakonom si bodo te vrste radiologi vsako leto "zaslužili" še kakšno garsonjero več. Posledično bo navaden delavec še težje prišel do stanovanja - torej včerajšnji paket ni bil v smislu 78. člena ustave, milo rečeno. PisRS - Pravno informacijski sistem PISRS.SI

Prvi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v katerem v 1. členu piše, da je namenjen davku na nepremičnine, je pripravila vlada JJ leta 2006. Dobra in potrebna poteza. Leta 2014 je davek z zakonom skoraj uvedla Bratušek, pa je Ustavno sodišče tik pred uvedbo potegnilo zavoro. Potem je v času Cerarja konec leta 2017 bil sprejet nov zakon o množičnem vrednotenju in se za malenkost izognil vetu v DS. Pospešek na področju obdavčitve premoženja je napovedovala Golobova vlada leta 2022, pa se kmalu za tem podelala v hlače. Ne kaže dobro, bi bil pa razumen davek po mojem dober za večino, za navadne ljudi, in zmanjšal kopičenje nepremičnin - kot investiranja v varni kapital, v zalogo.

Pol leta nazaj mi je kolega, ki ima družinskega prijatelja, mehanika na pooblaščenem servisu rekel, da se moram izognit novim 3.3 dizlom, da imajo na servisu z njimi polno enih problemov.