Janez007

@skritikrt ti sigurno veš. Lotil se bom prebarvati 30 tekočih metrov 50 let stare železne balkonske ograje, že večkrat prebarvane. Na nekaterih mestih že spet malo cveti. Komaj čakam. 🙄 Pred 30-timi leti sem jo prebarval z dvokomponentnimi zadevami (2K temeljna + končni sloj Bukolit, ki sem ga kupil v Color Medvode), pred kakšnimi 15-timi leti jo je prebarval nek majstore, zelo verjetno z navadno barvo kot je na primer Tesarol. Želel bi kakovostno barvo, da bom imel nekaj časa mir. Barval bom s čopičem, rjavino bom prej očistil z drateno krtačo, razmastil. Katero barvo priporočaš (kdo jo prodaja), da bo premaz ostal čim bolj trajen in da bo imel čim manj dela? Razmišljam celo o industrijski 2K epoksi temeljni in 2K poliuretanskem zaključnem laku - ima to sploh smisel, ker je podlaga bolj boga (več starih slojev,....)?

Predlagam, da se obrneš na projektanta strojnih inštalacij. Takole na pamet to nima smisla oz. te lahko po nepotrebnem drago stane. Glede priklopa na "T kos" pa je po mojem pri hidravliki podobno kot pri elektriki - tokokrogi morajo biti zaključeni (iz TČ pripeljati noter v cevovod (v "forlauf") in odpeljati ven iz cevovoda (iz "riklaufa")), da lahko po njih teče voda (elektrika). In pametno je preračunati (preseke cevi, dolžine, upore radiatorjev, moči črpalk), da se ne poruši hidravlično ravnovesje in potem kakšna veja v hiši ostane mrtva in posledično prostori niso ogreti. Se pa da verjetno veliko rešit. Škoda, da na toplotno ne boš priključil ogrevanja sanitarne vode - pri enodružinski hiši s štirimi člani ogrevanje sanitarne vode predstavlja cca 1/4 do 1/3 skupne letno porabljene toplote.

Če čez prst seštejemo, koliko državljanov "hvata krivine" (delo na črno, manipulacije s socialnimi prejemki, bolniške, subvencije, itd) ugotovimo, da je to finančno cca 100x večji problem, kot je brezdelna manjšina, na katero kažemo s prsti in je kriva za vse, če nam gre slabo. V to nisem vštel učinkov davčnih oaz, neizdajanje računov manjših firm, korupcije v javnem sektorju, itd. Ne vem kako se bo tega lotila nova vlada, ampak po izkušnjah bo zadevo zameglila z nekim novim organom, komisijo ... Eni in drugi imajo menda toliko masla na glavi, da si po mojem ne želijo resničnega boja proti korupciji. Kje smo z afero TEŠ 6, ko je po ocenah neupravičeno izginilo cca 0,5 MRD €? Podobne elektrarne moči 600 MW je Alstom takrat gradil za cca 600-800 MIO €. Pri nas so politično nasprotne vlade projekt podpirale in ga napihnile s 600 na 1400 MIO.

Lado, dofilaj z vodo in prodaj polno Bossu, saj kurilc bo splaval na vrh. Očitno je dizel tolk drag, da eni razmišljajo o alternativi ...

1. Janez007 ni Janez niti ni Brane 2. Drugič, kar ste napisali, ni dobro 3. Življenje si lahko sami polepšamo, če v stvari poiščemo kaj dobrega in spregledamo kaj slabega. V tem smislu so bile objave glede izkušnje. Slabe izkušnje bi bile za v rubriko "Tole je pa kr smeh".

Kaj pomeni, da nekdo v življenju nekaj ustvari? 1. da je bil 40 let priden delavec v javnem ali zasebnem podjetju in ustvaril premoženje z viškom plače (recimo cca 200.000€) 2. da je podedoval kup zemljišč in jih nekaj prodal (recimo cca 2.000.000€) 3. da je olastninil nekoč družbeno podjetje in ga danes prodal (recimo cca 2.000.000€) 4. da je v pravem trenutku kupil kojne in jih v pravem trenutku prodal (recimo cca 2.000.000€) 5. da nakupuje stanovanja in jih oddaja (recimo cca 2.000.000€) 6. da je vpliven direktor občinske uprave, kupuje nezazidljiva zemljišča in jih spreminja v zazidljiva (recimo cca 2.000.000€) 7. da je lastnik podjetja, ki javni upravi prodaja poceni zanič pisarniški material (recimo cca 2.000.000€) 8. da je zadel na lotu (recimo cca 2.000.000€) 9. da je obrtnik s.p. vodovodar, brez delavcev (recimo cca 200.000€) Verjetno si imel v mislih take pod 1. in 9.

Poglej mi to logiko. 🙃 Predlagaš porogresivno obdavčenje premoženja. A veš, kaj so včeraj sprejeli tvoji idoli v parlamentu? "Socialno kapico" pri 7.500€ bruto plače. Torej bi moral ekvivalentno zagovarjati, da se plačuje 0,2% nepremičninskega davka do 0,5 MIO vrednosti nepremičnine, za višje vrednosti pa 0% dodatnega davka. Zagovarjati bi moral "nepremičninsko kapico" 500.000€. Saj ko bo vlada kaj takega sprejela, verjetno boš zagovarjal, če bo "ta prava" vlada ... 😄 PS: Švedi so 20 let nazaj celo imeli tako kapico za lastnike vil ... max davek na hišo 600€, kako je danes, pa ne vem oz bom vprašal GPT: Na Sweden je davek oziroma občinska dajatev za običajne stanovanjske hiše (“kommunal fastighetsavgift”) navzgor omejena. Za enodružinske hiše velja približno: 0,75 % ocenjene davčne vrednosti nepremičnine (“taxeringsvärde”), vendar največ okoli 10.000 SEK letno (zgornja meja se vsako leto nekoliko prilagodi inflaciji).

Ni treba ugibati, če lahko izračunaš. Glede progresije pa tvoj predlog ni na liniji svetovnih davčnih strokovnjakov, ki zagovarjajo enotno davčno stopnjo oziroma čim manj razlik in izjem, poleg tega progresija zadevo tehnično zakomplicira, kot to v Sloveniji radi delamo in potem skoraj vsi najdemo luknje, kot recimo v dpf filtru .... Ja, občine NUSZ zaračunavajo različno. Posamezna podjetja na primer plačujejo kar veliko, tudi več kot 0,5% od tržne vrednosti. Uvedba enotnega davka na nivoju države bi za nektere pomenilo neskončno povečanje davka, ker danes plačujejo 0€.

S stopnjo 0,1% bi pokasirali samo cca 300 mio €, to je toliko, kot občine že sedaj pokasirajo NUSZ. Sicer so davki na nepremičnine praviloma prihodek občin, tudi drugod po svetu. Marko Novak predlaga 0,1% od premoženja, ne samo nepremičnin. Pa verjetno bi vsak moral dobiti še neko boniteto, kot pri dohodnini, recimo 100.000 € na fizično osebo - lastnika bi bilo oproščeno. Vse ostale izjeme izvedbo močno zakomplicirajo. O nepremičninskem davku: "Majhen davek na veliko premoženje je vedno bolj pravičen kot velik davek na delo" VECER.COM Marko Novak opozarja, da država z visokimi davki na delo in starajočim se prebivalstvom ne more dolgoročno graditi javnih financ brez širše...

Alex, nisem čisto prepričan, a je to prvič, ali drugič, da se (samo z odebeljenim tekstom) popolnoma strinjam s tabo? Glede enormnih količin si izračunaj - danes, ko je nepremičninski balon že močno prenapihnjen, so vse nepremičnine (stanovanjske, nestanovanjske, gozdovi, kmetijska zemljišča itd.) v RS vredne cca 300 MRD €. Da bi z davkom zbrali 1 MRD in kompenzirali luknjo včeraj sprejetega zakona za bogataše, bi vsako nepremičnino morali obdavčiti z 0,33 %. Če je tvoje stanovanje vredno 500.000€, potem bi letno plačal 1.650 € davka na to stanovanje. Tako si predlagal. 😁 Drugi stavek je po mojem z več vidikov problematičen. PS: Včeraj je bil na TV (Erik Brecelj) navržen podatek, da ni malo radiologov, ki mesečno zaslužijo 30.000 € in več, neto! Z včeraj sprejetim zakonom si bodo te vrste radiologi vsako leto "zaslužili" še kakšno garsonjero več. Posledično bo navaden delavec še težje prišel do stanovanja - torej včerajšnji paket ni bil v smislu 78. člena ustave, milo rečeno. PisRS - Pravno informacijski sistem PISRS.SI

Prvi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v katerem v 1. členu piše, da je namenjen davku na nepremičnine, je pripravila vlada JJ leta 2006. Dobra in potrebna poteza. Leta 2014 je davek z zakonom skoraj uvedla Bratušek, pa je Ustavno sodišče tik pred uvedbo potegnilo zavoro. Potem je v času Cerarja konec leta 2017 bil sprejet nov zakon o množičnem vrednotenju in se za malenkost izognil vetu v DS. Pospešek na področju obdavčitve premoženja je napovedovala Golobova vlada leta 2022, pa se kmalu za tem podelala v hlače. Ne kaže dobro, bi bil pa razumen davek po mojem dober za večino, za navadne ljudi, in zmanjšal kopičenje nepremičnin - kot investiranja v varni kapital, v zalogo.

Pol leta nazaj mi je kolega, ki ima družinskega prijatelja, mehanika na pooblaščenem servisu rekel, da se moram izognit novim 3.3 dizlom, da imajo na servisu z njimi polno enih problemov.

Koga volit? Nevidna doktrina: tajna zgodovina neoliberalizma 365.RTVSLO.SI Neoliberalizem je prevladujoča ideologija našega časa. Oblikuje nas na nešteto načinov, vendar jo večina od nas le stežka opredeli. Še huje, prepričali so nas, da ta skrajni nazor sprejmemo kot naravni zakon...

Politiki lovijo statistike, ki so njim v prid in se delajo neumne, ko jim statistike ne ustrezajo. Dejstvo je, da slovenski politiki svetovnih razmer ali naravnih nesreč ne krojijo, svetovne razmere in naravne nesreče pa močno vplivajo na naše gospodarstvo in naš standard. To vidimo danes na primeru nafte katere cena močno vpliva na naš standard, inflacijo, gospodarstvo, kmetijstvo, itd. Če vlada preveč zareže v svoj del pogače pri ceni nafte, povzroči nove probleme drugje. Z ukrepi vlade se lahko prerazporeja bogastvo družbe, kar se bo zgodilo v kratkem - najbolje plačani bodo še bogatejši, revni bodo na ta račun revnejši. Prerazporejajo. A je sorazmernost prispevkov z bruto plačo večji problem za tiste s plačo večjo od 7.500 € ali za tiste z minimalno plačo? Kateri od teh ljudi so življenjsko bolj ogroženi, si ne morejo privoščit stanovanja, hrane, zdravstvenih storitev? Pa polna usta krščanskih vrednot ... sram jih bodi.

Zdaj pa mene zanima: - od kod ta graf - kaj je definicija "prag revščine" oz. metodologija tega kazalnika, da lahko preverim Ker se s statistikami manipulira, ZELO, ... spomnim se nekaj let nazaj, ko je neka naša vlada zaradi nepriljubljenih statističnih kazalnikov odstavila direktorja Statističnega urada RS ...