Skoči na vsebino

cev za povezavo ojlnega filtra z hladilnikom ojla ...NUJNO!

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

Lep pozdrav ..spet jaz ja ...

Me zanima a mogoce kdo od vas ve kje dobim se eno cevko za povezavo od olnega filtra v hladilnik ??

Pa ce lahko link al pa kar koli..

 

Cev mora biti taka .. pac pustimo barve ..Objavljena slika

 

Zadeva je pa taka ... pa se opravicujem za take velike slike ...Objavljena slika

Napisano

Poskusi pri kak?nemu lokalnemu majstru, ki dela hidravli?ne cevi, ti jo po meri naredi.

 

A termostatski ventil ima? za med hladilnik in sendvi? plato, da ti preve? ne ohladi olja?

 

Aha no ja sej en je tle v okolici pa bom sel mal poprasat ....

Ammm ne se mi zdi d ne .. a lahko kaksen link tm ce je na ksnem ebay.co.uk

Al pa link slike da vidm kako to sploh zgleda ?

Hvala ..

Napisano

tega mas na ebay kt dreka oil cooler kit pa dobis wse samo zmontiraj in tjunaj. itak je to univerzalna stvar vec al manj in ni rocket science

 

Lol cliyo boy vem vem bom narocu zdej se enga z termostatom .. ka ta ka gga imam nima termostata .. ima pa ja se dve lukni fraj za pritisk in temperaturo... aja cene pa mazda 6 ima ze pu??ene dve jami za pritisk in temp .. spodaj pri filtru .. :)
Napisano

Ta je huda, ker jevidet da ima ?portno podvozje, pa ?e ni vsak dan da lahko da? sliko Clia z Nurburgringa. Ma? sre?o, da si na?el tako.

 

Ja sj zato k se vid da podvozje dela da je cist u podnu. sem pa najdu se eno podobno kukr je dez pa gre vseen po treeh

 

dobr dobr sj bom nehu :)

Napisano

Najblizja trgovina s hidravliko ti naredi tako cev.

 

se bom obrnu ja k enemu s.p ka se s takimi stvarmi ukvarja pa bomo vidli ce mi bo ki resil .. sam zdej najprej cakam se nov sendvic s termostatom pomoje spet cca 1 teden cakanja :(...

Napisano

?e jaz mam eno vpra?anje. Glede na to da sendvi? pride v vsakem primeru pri oljnem filtru, je morda ?e kaka lokacija bolj optimalna za monta?o hlajenja brez sendvi?a, recimo pri oljni pumpi, pred turbino, za turbino,...?

panoramska.jpg
Napisano

?e jaz mam eno vpra?anje. Glede na to da sendvi? pride v vsakem primeru pri oljnem filtru, je morda ?e kaka lokacija bolj optimalna za monta?o hlajenja brez sendvi?a, recimo pri oljni pumpi, pred turbino, za turbino,...?

 

Hmm tolk podrobno nisem gledal sem pa zasledil pri teli moji mazdi pac 6 .. da ima pod olnim filtrom puscena dva inbus vijaka .. no jst bom tja notri dal merilec temperature olja in pritiska .. dalo bi se pa tudi pomoje povezati hladilnik ke gor ... cene mam pa jst ta sendvic odvec pa ce ga ho?e? ti ga lahko prodam za smesno ceno ..pac jst sm si narocil novega s termostatom ...
  • 2 tedna kasneje...
  • 2 tedna kasneje...
Napisano

Ok, potem prosim ne pozabi se dodati karbonsko nalepko na tank, ker bo prvi del premocan za zadnjega.

 

Ne bom pozabil (verjetno se kd drug ne) da provocira?.

Kolega švaba mi je zadnjič rekel, ko sva se malo zapeljala z MPS.

 

"Life is too short, to drive slow-shitty cars."

  • 3 meseci kasneje...
Napisano

Zmontiru stvar in dobro spila .. no tm pri olnem filtru sm mogu edino malo drugace naredit ;-) cene pa dela zlo lpo :-D

 

Ne vem sem ?e vpra?al al ne, pa vseeno, zakaj posebej hlajenje olja, kaj je s seriskim narobe, tuning ????

Kolega švaba mi je zadnjič rekel, ko sva se malo zapeljala z MPS.

 

"Life is too short, to drive slow-shitty cars."

Napisano

Ne vem sem ?e vpra?al al ne, pa vseeno, zakaj posebej hlajenje olja, kaj je s seriskim narobe, tuning ????

 

Jaa pac men se zdi da je bolse da olje zacne krozit tm pri 90°C ... se tudi motor ne greje tolk .. pa kadar ga vredu teram pride olje tudi tudi na 95-100°C .. tko da sam z originalnim hladilnikom nevem more kr vredi gret motor ... cene pa ja bo tuning vse kakor :prstgor:
Napisano

Ne vem sem ?e vpra?al al ne, pa vseeno, zakaj posebej hlajenje olja, kaj je s seriskim narobe, tuning ????

 

pri na?ih ?est valjnikih je to smiselno delat, ker se grejejo ko nvem kaj... ne zastopm pa res kaj je tega treba pri turbo dizla?u, ki ma (oz. more met) ?e serijsko narjeno dobro hlajenje :)

Napisano

Serijsko naj bi blo o?itno bol ?voh, tko da se da zbol?at ?e ?e sam zamenja? cevi s tistimi z luknjami za bol?e hlajenje :bravo:

miataviperfinal.png

"It's better to be a lion for a day, than a sheep all your life."

Napisano

Se strinjam z vasimi komentarji .. serisko sm tudi vse kakor pustil sm pac nadgradnjo naredu in sm z njo zelo zadovoljen...

A mi lahko se kdo obrazlozi glede intercoolerja za zrak v turbino .. ali ce dam jst drugega malo vecjega .. mi ecu map nebo nic flesalo zarad pritiska ali karkoli pac enkrat sm vidu da ima tm na cevi pri original intercoolerju eno tipalo pomoje za pretok zraku ? Ali toploto zraku?

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • In še drugi del (tabelarični pregled) ××××         Spodaj je tabela izključno na podlagi podatkov iz dokumenta, pri čemer je pomembno, da so to povprečja pregledanih LCA študij in ne rezultati enega konkretnega vozila. ICE vs. HEV vs. PHEV vs. BEV – LCA primerjava Kazalnik ICE-G 🚗 HEV 🔋 PHEV 🔌 BEV ⚡ Št. analiz (n) 29 16 21 60 Proizvodnja g CO₂e/km ~35 ~42 ~37 ~57 Proizvodnja – absolutno ~5–9 t CO₂e* podoben ICE 8,2–8,9 t 7,8–26,2 t Delež proizvodnje v LCA 14 % – 16–32 % (~25 %) – Uporaba / WTW g CO₂e/km 133–268 – – 4–177 Delež WTW v celotnem LCA ~80 % ~75 % ~68 % – Celotni LCA g CO₂e/km 223 185 157 121 Celotni LCA t CO₂e/vozilo 46 t 37 t 35 t 25 t Razlika LCA glede na ICE-G 0 % −17 % −32 % −41 % Razpon razlike glede na ICE-G – večinoma −13 do −21 % −9 do −73 % −89 do +21 % Glavni problem visoke emisije med uporabo manjši prihranek zelo odvisen od uporabe na elektriko visoke emisije proizvodnje/baterije Baterija – delež proizvodnje – – – ~54 % * Pri ICE dokument navaja, da 90 % ocen proizvodnje pade med 5 in 9 t CO₂e/vozilo.  Najbolj pomembna številka Če vzamemo ICE-G = 100 %, dobimo približno: Pogon Celotni LCA Prihranek glede na ICE-G ICE-G 223 g/km 0 % HEV 185 g/km −17 % PHEV 157 g/km −32 % BEV 121 g/km −41 % Ti povprečni rezultati so neposredno navedeni v dokumentu; avtorji pa posebej opozarjajo, da je za primerjavo bolj zanesljiv relativni rezultat znotraj posamezne študije, ker se predpostavke med LCA študijami precej razlikujejo. Kaj se iz tabele lepo vidi 1. ICE ima najvišje emisije predvsem zaradi uporabe. Pri ICE proizvodnja predstavlja približno 14 %, približno 80 % celotnega LCA pa predstavlja WTW (well-to-wheel). 2. HEV prinese približno 17 % zmanjšanje LCA. Proizvodnja je nekoliko bolj emisijsko intenzivna (42 proti ~35 g/km pri ICE), vendar nižja poraba goriva zmanjša emisije v uporabi.  3. PHEV ima povprečno ~32 % nižji LCA, vendar z zelo velikim razponom −9 do −73 %. To je pomembno: rezultat PHEV je zelo odvisen od tega, koliko kilometrov se dejansko opravi na elektriko.  4. BEV ima najboljši povprečni rezultat: −41 %. Toda proizvodnja je bistveno bolj obremenjujoča: 57 g/km proti ~35 g/km pri ICE, baterija pa predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij.  5. BEV rezultat ima tudi največjo variabilnost. V pregledanih študijah je razlika glede na ICE segala od −89 % do +21 %. Približno 92 % študij je sicer pokazalo zmanjšanje emisij v korist BEV. 
    • Copilot pravi😉: Povzetek glavnih ugotovitev Dokument ugotavlja, da sedanja evropska ureditev emisij avtomobilov preveč temelji na emisijah iz izpušne cevi, zato ne prikazuje celotnega podnebnega vpliva vozila. Emisije namreč nastajajo tudi pri pridobivanju surovin, proizvodnji jekla in baterij, proizvodnji električne energije ali goriv ter ob koncu življenjske dobe vozila. Avtorji zato predlagajo prehod od zgolj »dekarbonizacije« k »defosilizaciji«, torej zmanjševanju uporabe fosilnega ogljika skozi celoten življenjski cikel vozila.    Glavno priporočilo je uvedba regulacije, ki temelji na analizi življenjskega cikla (LCA) in enakovredno upošteva pogon, uporabljeno energijo, materiale ter recikliranje. Prehod naj bi potekal v treh fazah: najprej obvezno in preverjeno poročanje o emisijah skozi življenjski cikel, nato sistem nagrajevanja dejansko doseženih izboljšav ter od leta 2032 postopna uvedba zavezujočih meril. Poseben poudarek dokument namenja nizkoogljičnemu jeklu kot prvemu praktičnemu primeru.  Osrednja ugotovitev je, da bi tak pristop EU omogočil učinkovitejše zmanjševanje emisij, saj bi nagrajeval vsako dokazljivo zmanjšanje uporabe fosilnega ogljika, ne glede na to, ali je doseženo z elektrifikacijo, čistejšo energijo,    V dokumentu so za ICE, PHEV in BEV zelo uporabni konkretni podatki. Pomembno pa je, da gre za pregled obstoječe literature, zato avtorji opozarjajo, da se rezultati med študijami precej razlikujejo. Ključni podatki LCA po tipu pogona Pogon Povprečne emisije v življenjskem ciklu Razpon Povprečna proizvodnja Glavna ugotovitev ICE-G (bencin) približno 185 g CO₂e/km – ~35 g/km visoke emisije predvsem v fazi uporabe PHEV približno 157 g CO₂e/km 58–242 g/km ~37 g/km boljši od ICE, vendar zelo odvisen od dejanske uporabe električnega načina BEV/ZEV približno 121 g CO₂e/km 24–243 g/km ~57 g/km najnižje povprečne emisije skozi življenjski cikel Pri celotnem življenjskem ciklu to pomeni približno 37 t CO₂e za ICE-G, 35 t za PHEV in 25 t za BEV. BEV ima torej v pregledani literaturi približno 35 % nižje emisije kot ICE-G, vendar je razpon rezultatov zelo velik.    ICE: proizvodnja predstavlja približno 14 % življenjskih emisij pri bencinskem ICE, glavnina pa nastane med uporabo. Pri ICE-G in ICE-D so skupne WTW-emisije ocenjene med 133 in 268 g CO₂e/km.    PHEV: proizvodne emisije so nekoliko višje kot pri ICE (~37 g/km), življenjski rezultat pa je močno odvisen od tega, koliko se vozilo dejansko vozi na elektriko. Delež WTW-emisij je v povprečju približno 68 % celotnega LCA, vendar z razponom 52–79 %.    BEV/ZEV: proizvodnja je bistveno bolj emisijsko intenzivna – povprečno 57 g CO₂e/km, pri čemer baterija predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij. V primerjavi z ICE-G so bile v skoraj vseh pregledanih študijah proizvodne emisije BEV višje, od +11 % do trikratnika, vendar se ta začetni »ogljični dolg« praviloma kompenzira z nižjimi emisijami med uporabo.    Posebej pomembno: BEV niso avtomatično najboljši v vseh okoliščinah. Dokument ugotavlja, da se njihova življenjska prednost pred klasičnimi pogoni izgubi približno pri 600 g CO₂e/kWh električnega omrežja; vse države EU so bile v analiziranem obdobju pod tem pragom. 
    • Očitno sem bil naiven oz. tega nisem nikjer prebral in sem bil prepričan, da lahko polniš s polno močjo ne glede na število vozil.   Dejstvo je torej, da če hočeš hitro polniti, da moraš iskati 400kw polnilnice z max 2 mestoma in potem boš mogoče lahko izkoristil potencial avtomobila. Problem je seveda ker te polnilnice niso za vsakim vogalom
    • Pa sej je to znano. Maksimalno polnjenje je le takrat, ko si sam na polnilnici, takoj pa ko je EV-jev več se pa to razdeli med vse. Če so tam 4 polnilna mesta, verjetno nisi pričakoval, da lahko štirje skupaj polnijo pol z megavatom skupne moči?  Za to bi morali celo dodatno manjšo elektrarno priklopit.
    • Aja pa še to le kot zanimivost. Cca dve desetletji nazaj je pa nekaj kilometrov prej v predoru Dekani zagorela Pahorjeva (takrat je še bil evropski poslanec) Laguna in tudi zgorela. Tko mal za orehe tret.  
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.