Alex

Nakladanje.

Se pravi, v večini primerov. 😉😀

Se pravi,da ni premium. 🧐

Edino enkrat sem imel letne Pirelli. Kot se spomnim , so bile zelo v redu gume.

Danes sem naročil zimske Pirelli cinturato Winter P3 za mojo 6- ko. Dosedanje Wredestein so bile gor od leta 2018. 😬 In še vedno je več kot 4 mm profila. So pa trde. Nisem pa še nikoli imel zimskih Pirelli. Bomo videli, kako se bodo obnesle. Na testih so kao trenutno najboljše. Tudi cenovno so dokaj ugodne.

Niso to Kitajska jajca. 😉Sicer je pa podobno z vsem kitajskim sranjem. Slej ko prej naletiš na res slab kitajski kos. Pa naj bo to elektronika, orodje ali bilo kaj drugega. Niso še vedno na nivoju zahodnih in japonskih izdelkov.

Tudi sam opažam,da mi niti pivo ne sede več v redu. V bistvu ga niti ne potrebujem, ker ni sam okus piva , ki greni, ni niti všeč. Raje spijem enkrat ali dvakrat na mesec kak deci dobre malvazije. Ob dobrem kosilu kje v kaki ribji restavraciji, se razume. Doma nikoli ne pijem alkohola.

Fak, samo s tem bencinom pa s temi konji in težo škodička pa to ni več niti približno poceni vožnja. Iz šparovčka si presedlal na totalno razsipništvo.😀 Vidiš, zdaj , ko si na "drugi strani" si lahko privoščiš razkoš. 😅

Samo res. Ta volilna komisija ni niti za kako kmečko veselico. Drugič naj podaljšajo volitve za kak teden, dokler ne bo rezultat ugoden. Oziroma, dokler ne bo mali palček zadovoljen.

Po drugi svetovni vojni je nova komunistična oblast v Jugoslaviji (in s tem v Sloveniji) izvedla obsežen ter hiter proces razlastitve zasebnikov, s katerim je celotno zasebno gospodarstvo preoblikovala v državno (kasneje družbeno) lastnino. Proces je potekal skozi več glavnih pravnih in političnih mehanizmov: zaplembe, sekvestracijo (sekvestr), agropolitiko/agrarno reformo ter dve valoviti nacionalizaciji (leta 1946 in 1958). Obseg v industriji: Do konca leta 1946 je država s pomočjo zaplemb in uvedbe sekvestra (sekvestracije/sekvestriranja upravljanja) že obvladovala več kot 80 % celotne industrijske proizvodnje v Sloveniji in Jugoslaviji. Jugočeška (Kranj) → kasneje Zvezda / del Iskre in Tekstilne industrije Kranj, Mura (Murska Sobota),Livar in tekstilnice v Mariboru,Strojne tovarne in livarne (Ljubljana – kasnejši Litostroj in Strojna tovarna),Tovarna orodja Zreče / Muta (kasnejši Unior), Tovarna letalskih delov (Maribor) → kasnejši TAM,Pivovarna Union (Ljubljana),Pivovarna Laško, Kemična in kozmetična industrija (Zlatorog Maribor → kasnejši Henkel),Lekarne in predvojni obrati (Ljubljana/Novo mesto → kasnejša Lek in Krka),Steklarna Rogaška, Lesni kombinati (Inles, Javor, Brest): Elan, Številne zasebne žage... In potem so se komiji hvalili, koliko tovarn so naredili. 😀😀

Ja, to mi je padlo v oko, ker je bilo takih primerov na tisoče. Da poenostavimo, poštenim ljudem, ki so z poštenim delom nekaj ustvarili, so te pijane horde po vojni, zaslepljene z vladanjem, zaplenile tebi nič meni nič, cele tovarne in premoženje.

Bravo. Zelo dobra pijača naše mladosti. Je pa žalosten stavek v prispevku ,ki odraža stanje pri nas po vojni in divjanje komunistične partije : "Po drugi svetovni vojni je bilo družinsko podjetje nacionalizirano."

Vidva imata polento ( analogna kolesa).🙂 Razlika v skupni dolžini (od sprednjega do zadnjega roba pnevmatike) znaša pri analognih gravel kolesih približno 20 do 25 cm manj kot pri električnih MTB, kar pomeni, da se meje povprečnega gravel kolesa gibljejo okoli 175 do 180 cm. To je precejšnja razlika in res lahko spraviš tudi dva takšna gravel kolesa v cx 30, če snameš sprednji kolesi dol. Saj odstraniš dol sprednja kolesa?

Jaz sem menjal že drugo v štirih letih.

Saj meni se ne mudi,ker imam zimske druge feltne + gume in bodo lahko v miru to naredili.

Moram tudi jaz odnesti k njim dve platišči od moje 6- ke, da popravijo robove ( diamant cut). Kaj je dosti za čakati ali pokličeš in pripelješ platišča?

??...😅😅

Ja, in to dvakrat. Enkrat sem jaz to zadnji moment ugotavljal, drugič ti, ko sva šla na traile v Grožnjan.

Tvoj je 5 cm krajši od mojega. Potem so pa misli, kako bi ga spravil v prtljažnik.

Tako se kaznuje brezobzirne voznike.👍 https://www.24ur.com/novice/tujina/sest-kilometrov-ni-pustil-mimo-resevalcev-zdaj-mora-placati-13500-evrov.html

Nič ne bomo olepševali stvari. So takšne kot so. Kot praviš, veliko podjetij je propadlo, še več pa jih je šlo v tuje roke. Zaslužni so pa oboji. Zakaj bi koga branili.

Tako lepo začneš pisati, pa ga vmes userješ in vsako razlago popačiš tako, kot ti paše oziroma tako, da "svoje" ne očrniš. Pod obema vladama se je privatiziralo, oziroma kradlo, .oziroma tajkuniziralo. Zgodnja privatizacija je pričela z graditvijo nacionalnih šampionov v tem športu- (LDS / leva opcija) V 90. letih in začetku 2000-ih, ko je bil na oblasti LDS (pod vodstvom Janeza Drnovška). Certifikatska privatizacija ali Mencingerjev model: Postavil je temelje za kriminalno postopno preoblikovanje družbene lastnine v zasebno. Akumulacija moči. V tem obdobju so se oblikovale t. i. "paradržavne" strukture (KAD, SOD) ter omrežja, ki so omogočila, da so posamezni direktorji (tisti z ugodnimi političnimi povezavami na levi) pridobili odločilne deleže v podjetjih. Po izbruhu bančne in finančne krize je pod pritiskom Evropske unije in mednarodnih tržnih ustanov prišlo do neposredne prodaje državnih podjetij. Vlada Alenke Bratušek je potrdila seznam podjetij za privatizacijo (npr. Telekom Slovenije, NKBM, Aerodrom Ljubljana, Cinkarna Celje). Izvedba prodaj: V času vlade Mira Cerarja je bil izveden večji del teh prodaj (prodaja NKBM skladu Apollo, Aerodrom Ljubljana Fraportu, Helios, NLB ipd.). Pravno in ekonomsko podlago ter omrežja za privatizacijo so v 90. letih postavile leve vlade, medtem ko je prišlo do menedžerskih prevzemov ("tajkunizacije") tudi pod desničarsko vlado. Kasnejšo neposredno prodajo tujim kupcem pa so pod mednarodnim pritiskom izvedle spet vlade leve sredine. Tajkunizacija je bila tako rezultat sistemskih pomanjkljivosti in odločitev obeh političnih polov. Tako da, Dragi moj Boss, oboji so kradli in kradejo še vedno, da boli glava. Če verjameš, da so tvoji nedolžni si precej naiven za svoja leta. 🤗

Saj smeš. Edino, če se bojiš forumskih tajnih agentov 😄

Sam sem vzel kredit za stanovanje leta 1997. Takrat so bili krediti še veliko bolj neugodni. Recimo primer. Realna obrestna mera pri takratni Kreditno banki Koper so realne obrestne mere za dolgoročne stanovanjske kredite (10-15 let) gibale med 6,0 % in 8,5 % letno. TOM (Temeljna obrestna mera)- valorizacija. Zaradi višje inflacije v devetdesetih letih se je vsem dolgoročnim kreditom prištevala še variabilna revalorizacijska stopnja TOM. Leta 1998 je povprečni letni TOM znašal približno 7,5 % do 8,0 %. Ko se je realni obrestni meri prištela revalorizacija (TOM), je skupna nominalna obrestna mera za 15-letni stanovanjski kredit v letu 1998 znašala približno 13,5 % do 16,5 % letno.

🤗 🤗 Koliko kreditov si pa sam vzel? Kolikor vem, nobenega.🙂