Torej, zopet smo se dobili in zopet debatirali. In zopet se mi zdi, da smo sicer kmetje in s hribov doma, a precej bolj?i kot poslanci v parlamenti. ?e primerjam to na?o kme?ko debato s prenosom na TV3...
Kakorkoli, vladi bi radi zopet poslali nekaj predlogov. Pa preden jih objavim na Predlagam vladi, bi rad tu za?el. Gre se o teh to?kah:
1. Dru?ina ?ivi v enostanovanjski hi?i s kvadraturo 166 m2. Skupaj z njimi v isti hi?i na isti kvadraturi ?ivi tudi mo?eva mati, ki ima tudi stalno bivali??e na istem naslovu, vendar ima prijavljeno svoje gospodinjstvo. Problem nastane, ker CSD v odlo?bah za socialne transferje nikoli ne upo?teva, da v isti hi?i na isti kvadraturi z dru?ino ?ivi tudi mo?eva mati in upo?teva, da je 166 m2 prevelika stanovanjska povr?ina za pet?lansko dru?ino. Razliko v velikosti stanovanja pa upo?tevajo kot premo?enje. ?eprav dejansko ?t. oseb v hi?i skupaj z obrazlo?itvijo vedno napi?ejo na vlogo in situacijo tudi pojasnijo pristojni svetovalni delavki na CSD ter vsaki? oddajo prito?bo na odlo?bo, se ne spremeni ni?. ?eprav bi se moralo, saj je taka povr?ina stanovanja za 6 oseb ?e »premajhna«.
2. Pa smo svetovalno delavko na CSD vpra?ali, ?e bi se situacija glede upo?tevane kvadrature hi?e spremenila, ?e bi mo?eva mati iz zgornjega primera prijavila skupno gospodinjstvo z njimi, nam je odgovorila, da ne, ker niso dol?ni skrbeti zanjo. ?e predvsem se ne bi upo?tevali njeni dohodki (kar pa bi dru?ini iz zgornjega primera pravzaprav koristilo, saj ima le minimalno pokojnino), ker »niso dol?ni skrbeti zanjo«. Na na?e vpra?anje, kaj bo, ko bo zgoraj omenjena mo?eva mati morala v dom upokojencev, ki ga s svojo minimalno pokojnino seveda ne bo mogla pla?evati, pa je bil odgovor, da bodo prera?unali, kak?ni so dohodki te dru?ine ter koliko morajo v tem primeru dopla?evati za dom. To se nam zdi skrajno nepo?teno. Dokler je mo?eva mati pri mo?eh in lahko samostojno ?ivi z njimi, oni niso dol?ni skrbeti zanjo, ?eprav s svojo skromno pokojnino ne bi mogla sama pre?iveti, in pri izra?unu socialnih transferjev ne upo?tevajo niti povr?ine stanovanja, ki jo ona zaseda, kaj ?ele njene prihodke. Ko pa bo neko? oslabela in oni sami ne bodo ve? mogli skrbeti zanjo, pa bodo naenkrat dol?ni pla?evati oskrbo zanjo. Zakon ne more biti tak, da enkrat velja drugi? pa ne velja. ?e se moramo v Sloveniji privezovati z varnostnim pasom, se pa? moramo. Ne more biti, da se enkrat mora? privezat, drugi? se pa ne sme?… Torej: ?e so otroci dol?ni skrbeti za svoje star?e, so pa? dol?ni. Tudi, ko so zaradi tega upravi?eni do socialnih transferjev. ?e pa niso dol?ni skrbeti za svoje star?e, pa pa? niso. Tudi ko je potrebno za oslabele star?e pla?evati oskrbo v domu…
3. V trenutnem zakonu se za izra?un otro?kih dodatkov ?tejejo prihodki, ki jih ima dru?ina v preteklem letu. To se ugotavlja iz zadnje dohodninske odlo?be. Zakon pa nikjer ne predpisuje postopka, ?e dohodninska odlo?ba ni bila izdana. In tako je v neki dru?ini ?ena ostala brezposelna. Zadnja dohodninska odlo?ba ji je bila izdana za leto 2011. Pri izra?unu za otro?ki dodatek za leto 2013 bi torej morali biti zajeti dohodki iz leta 2012. Ker pa ?ena zaradi brezposelnosti ni imela dohodkov, ji ni bila izdana odlo?ba o dohodnini za leto 2012. In tako se za izra?un vi?ine otro?kega dodatka uporabi zadnja odlo?ba o dohodnini ? iz leta 2011, ko je prejela okoli 5000 evrov nadomestila za brezposelne osebe…
4. Pri ugotavljanju vi?ine socialnih transferjev, predvsem vi?ine otro?kega dodatka in vi?ine subvencije vrtca, se upo?teva tudi fiktivni dohodek, ki ga prina?a nepremi?no premo?enje dru?ine. Slovar slovenskega knji?nega jezika pridevnik fiktiven razlaga takole: fiktíven -vna -o prid. (i) ki v resni?nosti ne obstaja, izmi?ljen. Pomeni, da zakon dr?avljane obremenjuje z ne?im, kar dejansko ne obstaja, kar si je nekdo izmislil in spravil v zakon in ima od njegove pravnomo?nosti dalje povsem realne in otipljive posledice za dr?avljane.
5. Pri izra?unu fiktivnih, torej nami?ljenih prihodkov iz prej?njega odstavka, se upo?teva tudi vrednost nepremi?nine, posebej bi tu poudarili kmetijske povr?ine. Kar pa postane precej sporno pri nosilcih kmetijske dejavnosti. Nosilec kmetijske dejavnosti, ki ima od dr?ave podeljeno identifikacijsko ?tevilko kmetijskega gospodarstva KMG-MID, ne more biti nosilec kmetijske dejavnosti, ?e nima kmetijskih zemlji??. In od teh zemlji?? pla?uje ?e davek na nepremi?nine. In od prodaje pridelkov tudi 22% DDV. Torej je ?e dvakrat obremenjen. In potem mu ?e zmanj?ujejo socialne transferje za vi?ino izmi?ljenih dohodkov, ker ima kmetijske povr?ine… Ampak ?e jih pa ne bi imel, pa? ne bi bil nosilec kmetijske dejavnosti. Kot bi npr. strugarju zmanj?evali socialne transferje, ker ima stru?nico…
Ima kdo kak?en predlog ali pripombo, da zadevo popravimo, preden damo naprej? Ker tu smo pa? kmetje in jaz kot zapisni?ar, ker znam tipkat z dvema prstoma (drugi tipkajo samo z enim prstom) in potem rata, kar pa? rata...