Skoči na vsebino

Pomo? pri predelavi plati?? - izra?un obremenitev

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

Rabim strokovnjaka, ki bi mi naredil izra?un obremenitev predelane felge (sprememba ET) z navedeno programsko opremo.

Na kombiju, iz katerega bo nastalo nekaj novega, bi rad na zadnji osi (ni pogonska) s predelavo jeklenih plati?? dosegel raz?iritev koloteka. Distan?niki ne pridejo v po?tev, saj pove?ujejo obremenitev le?ajev. Re?itev je torej v predelavi plati??a (sprememba polo?aja vertikalne plo??e). Izra?une potrebujem za homologacijo predelave. "Posel" bo aktualen nekje po 5.7.2013. ?e poznate kakega takega, mi po?ljite kontaktne podatke na ZS.

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Napisano

Sej s spremembo ET-ja, ?e bo feltna gledala bolj ven bo obremenitev le?ajev enaka kot, ob uporabi distan?nikov.

34910_1.png

Napisano

Sej s spremembo ET-ja, ?e bo feltna gledala bolj ven bo obremenitev le?ajev enaka kot, ob uporabi distan?nikov.

 

Sprememba_ET.pdf Odvari se originalna veritkalna ploskev in se jo obrnjeno, pomaknjeno navznoter ET-34 ponovno zavari z ustrezno tehnologijo varjenja in dodatne oja?itve z vari na nasprotni strani. Ker se kolo po predelavi obrne narobe, postane tako ET pozitiven. Kolotek je na enem kolesu pove?an za do 100 mm ob zmanj?ani vrednosti za skoraj polovico, kar zmanj?uje stri?ne sile na le?ajih.

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Napisano

Sprememba_ET.pdf Odvari se originalna veritkalna ploskev in se jo obrnjeno, pomaknjeno navznoter ET-34 ponovno zavari z ustrezno tehnologijo varjenja in dodatne oja?itve z vari na nasprotni strani. Ker se kolo po predelavi obrne narobe, postane tako ET pozitiven. Kolotek je na enem kolesu pove?an za do 100 mm ob zmanj?ani vrednosti za skoraj polovico, kar zmanj?uje stri?ne sile na le?ajih.

 

Rocket science...... ?zmeden??zmeden?

Kaj pa naj od Siriusa drugega pri?akujemo :jupiii::jupiii:

Have a nice and productive day!

Your future depends on it.

Your LIFE… depends on it.

 

A Klokateer...

  • 3 tedne kasneje...
Napisano

Sprememba_ET.pdf Odvari se originalna veritkalna ploskev in se jo obrnjeno, pomaknjeno navznoter ET-34 ponovno zavari z ustrezno tehnologijo varjenja in dodatne oja?itve z vari na nasprotni strani. Ker se kolo po predelavi obrne narobe, postane tako ET pozitiven. Kolotek je na enem kolesu pove?an za do 100 mm ob zmanj?ani vrednosti za skoraj polovico, kar zmanj?uje stri?ne sile na le?ajih.

 

Imamo kakega strojnika, ki bi mojo teorijo ovrgel, ali celo morebiti potrdil.

 

LabiGt, kak?no je tvoje mnenje???

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Napisano

ne vem, ce bi material zdrzal take spremembe v strukturi...

ker, ko bos odstranil tisto ploskvo bojo ratale mikroluknje v materialu (ki se pa lahko sirijo, kar pa s feltno in vrtenjem/udarci) ne bo tezko....bolj bo problem, del kjer se bo odstranila ploskva kot pa nanovo varjen del

 

z distancniki bos manj riskiral, sploh ce das recimo dva tanjsa kot pa enega debelejsega

It's all fun and games 'til someone loses an eye, then it's just fun you can't see

Napisano

ne vem, ce bi material zdrzal take spremembe v strukturi...

ker, ko bos odstranil tisto ploskvo bojo ratale mikroluknje v materialu (ki se pa lahko sirijo, kar pa s feltno in vrtenjem/udarci) ne bo tezko....bolj bo problem, del kjer se bo odstranila ploskva kot pa nanovo varjen del

 

z distancniki bos manj riskiral, sploh ce das recimo dva tanjsa kot pa enega debelejsega

 

Sedaj je vertikalna ploskev varjena na 4 mestih z 10 cm vari, ki se odstranijo s stru?nico, zato do mikro po?kodb ne bi smelo priti. Bolj kot to me skrbi pravilnost moje razlage, oziroma razumevanja razmerja vpliva pove?anega koloteka na le?aje. Ali so obremenitve res take kot, da bi na sedanji sistem dal 32 mm distan?nik. Z distan?niki, ki bi pove?ali ET na 98 mm, pridobim pri sedanjem sistemu le 64 mm pove?anje koloteka. Z mojo predelavo pa trikrat ve?.

To je moje temeljno vpra?anje. :ne vem:

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Napisano

uf to pa je razlika.... a slucajno ves katere lezaje mas noter? ponavadi so dimenzionirani na 2 do 2.5x vec, sam tole kar hoces ti skoraj 4x vec...

It's all fun and games 'til someone loses an eye, then it's just fun you can't see

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • Pozdravljen, kako veš, da je šlo za tesnilo glave motorja? Sem od danes prav tako precej skrušen lastnik Mazde CX-5 2.2D 175 AWD, letnik 2016, vendar z diagnozo počena glava motorja. Pri meni so simptomi naslednji: polnjenje raztezne posode, hladilna tekočina razpršena po pokrovu motorja, “venček” opozorilnih lučk, prehod motorja v nekakšen fail-safe način, pri katerem avtomatski menjalnik začne prestavljati oziroma cukati zelo brutalno. Avto ima 242.000 km in je bil redno servisiran. Zdaj se mi poraja dilema: ali se lotiti popravila pri preverjenem nepooblaščenem servisu oziroma mehaniku, ali pa vozilo prodati z znano oziroma domnevno večjo okvaro motorja?
    • @Slivka in ostali,kateri tega mogoče ne vedo....za nakup orodja itd...v zvezi z navorom pri vrtalnikih,vijačnikih,vrtalnikih za zemljo ipd...ne glede,ali so na baterijo ali kabel... Obstajata dva navora,ki sta relevantna vsak na svojem področju...t.i. mehki in trdi navor. Pri vrtalnih vijačnikih in vrtalnikih je večinome važnejši mehki navor. To je navor,ki narašča z počasnim višanjem upora...npr. vijačenju vijakov v mehke materiale (les,plastika...). Pri udarnih vijačnikih in pri vijačenju trdih materialov (npr. železo,jeklo ipd)...npr. pri vijačenju metričnih navojnih vijakov pa je važnejši oz. bolj relevanten trdi navor...lep primer je npr. vijačenje avtomobilskih koles.   Pri klasicnih baterijskih vrtalnih vijačnikih je trdi navor nekje v rangu 2x mehki navor. Torej,če ima 65Nm mehkega navora,po tem ma cca.130Nm trdega navora....cca.! Pri drugih strojih je drugače,ker so vrtilne mase drugačne...   Pri npr. Parkside-u pa pazite,ker pri vrtalnih vijačnikih navaja le trdi navor,pol pa raja misli,kako močen stroj,da je😂... Pri udarnih vijačnikih pa preprosto lažejo...drugače si razne primere diskrepance ob testih ne gre razlagati.
    • To je še vse precej bolj logično od potovanja mojega paketa ...
    • Na odstavnem pasu gorenjske avtoceste za Darsovim tovornjakom, ki signalizira oviro, opazil nevsakdanji prizor: soul red rdečo CX-30. Očitno ni ostala brez goriva ...
    • Danes sem pa na polurni vožnji srečal kar dve Mazdi 6e. Nenavadno naključje - obe sta imeli personalizirani tablici ... Ena je bila W99999 ena pa DEDI62. 😃
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.